Na mestu, kjer je katastrofalni požar 19. februarja lani uničil številne učilnice za praktični pouk, skladiščne prostore, sušilnice, hladilnice s sodobnimi komorami in nov, pol milijona evrov vreden laboratorij, ki so ga uredili tudi s pomočjo evropskih sredstev, bodo v kratkem zagnali gradbene stroje. Direktor Grma Novo mesto Tone Hrovat ter direktor podjetja GPI Tehnika Drago Muhič sta namreč včeraj podpisala pogodbo o izgradnji dvoetažnega prizidka. Naložba je vredna dobre tri milijone evrov, od tega bo 2,4 milijona evrov prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 570.000 evrov pa šola iz lastnih sredstev. Dela naj bi končali maja prihodnje leto, vso potrebno opremo in uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili do konca avgusta 2021. Tako naj bi šolsko leto 2021/2022 že začeli v novih prostorih.
Novi laboratorij in učilnice z najsodobnejšo opremo
Kot pojasnjuje Hrovat, bodo z objektom pridobili 2700 kvadratnih metrov uporabnih površin, po potrebi pa ga bo mogoče tudi nadgraditi. V pritličju bodo hladilnice, skladišče, dve delavnici za popravilo kmetijskih strojev, učne delavnice za predelavo mleka in mesa, cvetličarske delavnice, pisarne. V nadstropju pa bo dovolj prostora za sodobno opremljene učne delavnice za slaščičarstvo, kuharstvo, pletarstvo, laboratorije, garderobe in druge spremljevalne prostore. »Šola bo pridobila izjemno bogat objekt tako za strokovno delo in praktični pouk kot za skladiščenje in predelavo naših pridelkov,« dodaja Hrovat.
Vzrok za lanski požar, ki je povzročil za več kot dva milijona evrov škode, je bil kratek stik na kombiniranem delovnem stroju. Na srečo v stavbi, kjer so bile shranjene tudi plinske jeklenke in gorivo, v času požara ni bilo več nikogar, so se pa le kakšno uro prej v eni od učilnic dijakinje pripravljale na cvetličarsko tekmovanje. Na šoli so se morali po požaru hitro znajti, da je pouk tekel čim bolj nemoteno. Tako so izkoristili prav vse svoje prostore, med drugim so v bližnji šolski zidanici na Trški gori uredili laboratorij, del pouka je potekal tudi v nekdanji jahalnici, za predelavo sadja pa urejajo prostor, kjer so prej shranjevali delovne stroje.
Usmerjenost v ekološko pridelavo
Šolo obiskuje okoli 800 dijakov in 170 študentov. Po Hrovatovih podatkih imajo sicer najboljši vpis v njihove kmetijske programe v primerjavi z drugimi šolami po Sloveniji, medtem ko v programe, kot so mesar, cvetličar, vrtnar, vpis upada, nekaj prostora imajo tudi v programu biotehniške gimnazije. A kriza zaradi koronavirusa in morebitno zapiranje mej bo po Hrovatovem mnenju le še povečalo potrebo po domači hrani, posledično pričakuje v prihodnje več zanimanja za tovrstne izobraževalne programe in s tem tudi večji vpis.
Hkrati se na šoli vse bolj usmerjajo v ekološko pridelavo, v ta namen urejajo tudi laboratorij, v katerem bodo s tehnologijo na osnovi bakrovega klorida ugotavljali energetsko vrednost pridelkov. »Tako bomo tudi našim pridelovalcem in predelovalcem omogočili analizo hrane,« dodaja Hrovat. Tehnologijo, ki je produkt slovenskega, danskega in nemškega znanja, na šoli že preizkušajo.
