Nezadovoljstvo prebivalstva ni izhajalo samo iz težkih gospodarskih razmer, velika težava je bilo tudi nacionalno vprašanje, predvsem vprašanje položaja Hrvatov v skupni državi. Tako imenovano hrvaško vprašanje se je vleklo že iz časov madžarske nadvlade in ker tudi v novi državi ni bilo ustrezno rešeno, so naši sosedje vse bolj negodovali zaradi, po njihovem mnenju, srbske nadvlade. Poleg tega, da je bil kralj Srb, so bili Srbi tudi vsi predsedniki vlad. Odnosi med Hrvati in Srbi so se še posebej zaostrili po tragičnem dogodku v parlamentu, ko je poslanec Ljudske radikalne stranke Puniša Račić ustrelil tri predstavnike Hrvaške kmečke stranke, med njimi tudi njenega prvega moža Stjepana Radića. V iskanju rešitve za napet položaj so 27. julija 1928 sestavili novo vlado, na čelu katere prvič dotlej ni bil Srb, temveč Slovenec, in sicer dr. Anton Korošec. Njegovo imenovanje je kar nekaj časa polnilo stolpce takratnega časopisja.
Dr. Korošec – predsednik vlade.
Med tem, ko so naši domači nasprotniki od vseh strani blatili načelnika stranke slovenskega ljudstvu, se je v Belgradu odigraval zgodovinski dogodek: kralj je poveril dr. Korošcu nalogo, da sestavi delovno vlado in napravi s tem konec dolgotrajni krizi. Dr. Korošec je prevzel nase to nalogo, sestavil vlado iz oseb takozvane četverne koalicije in ta vlada je bila v petek tudi že zaprisežena.
Mi ta dogodek z zadoščenjem pozdravljamo. Prvikrat stoji na čelu vlade Slovenec. (…)
Domoljub, 1. avgusta 1928
»Osel na ohceti«
Zagrebške »Novosti« so objavile dne 27. julija sledeči svarilen članek na naslov vseh Slovencev, tudi na naslov SLS:
»Slovenci, ki so tako nesrečni, da jih v veliki večini zastopa klerikalna »ljudska stranka« pod vodstvom dr. Korošca, igrajo v naši težki krizi samo na videz hvaležno vlogo. Na videz se jim je sedaj razcvelo cvetje. Slovenec dr. Korošec ima biti ministrski predsednik, prvi »prečan« na čelu ministrskega sveta v novi naši državi. To mesto so doslej polnih deset let imeli v rokah Srbijanci. In sedaj prihaja Slovenec v ministrsko predsedništvo kot šef! On postaja »središče situacije«. Po njem se bo tudi vlada imenovala. Slovenci pridobivajo na važnosti kakor nikdar doslej. Njihove akcije skačejo. Oni postajajo »glavni faktor« v vladi, in sicer baš v režimu, naperjenem v glavnem proti Hrvatom. To obvezuje še posebno Srbijance, ki jim sedaj pomagajo, da se »oddolže« Hrvatom in prečanskim Srbom. Tudi naravna je, pravijo, ta zveza med Beogradom in Ljubljano proti Zagrebu. Na račun Hrvatov in prečanskih Srbov se morejo vedno pogoditi Slovenci in Srbijanci. Tako se jim vsaj zdi. Končno bodo pod vlado dr. Korošca lahko dovršili vse svoje slovensko, malo in veliko, kar so doslej delali samo s težkim trudom. (…)
Nekdo bo moral končno plačati račun te borbe med hegemonističnimi srbijanskimi strankami in srbsko-hrvatsko koalicijo. Zato ni pametno od Slovencev, da se s posredovanjem dr. Korošca naravnost silijo plačati ta račun zaradi sumljive časti in namišljene oblasti s tem, da naj bo baš Slovenec ministrski predsednik v vladi, vzdrževani od srbijanskih strank, in sicer v vladi, ki ima biti poslednjo bitko za ohranitev hegemonije nad Hrvati in prečanskimi Srbi in seveda tudi nad Slovenci. Pravimo, da to ni pametno od Slovencev, in ne razumemo jih, zakaj hočejo s silo odigrati to vlogo, ki se jim zdi sijajna in ki je dejansko vendar le vloga »osla na ohceti«, po narodnem pregovoru, da »osel tudi na ohceti le vodo nosi«.
Kmetski list, 1. avgusta 1928
Sodba sarajevskega škofa Šarića o dr. Korošcu
Sarajevo, 31. julija. V Sarajevu izhajajoči »Katolički Tjednik«, ki je pod vplivom vrhbosanskega škofa Šarića, sodi o dr. Korošcu in njegovem klerikalnem ministru Stepanu Bariću takole:
»Korošec je postal duhovni vodja HPS, kar je razvidno tudi iz razmerja med ljubljanskim »Slovencem« in zagrebško »Narodno politiko«, iz Barićevega članstva v Jugoslovanskem klubu in iz njegovega podpredsedniškega mesta in iz upornega vztrajanja v klubu po strahoviti žalitvi celega hrvatskega naroda. Ta g. Korošec se je tesno združil z radikali potom blejskega pakta. Podpira jih še potem, ko je zločinski radikal ubil Hrvate. Niti na misel mu ni prišlo, da poda demisijo, vsaj dotlej, dokler se stvar ne razčisti. Uporno vztraja na položaju, krvavo duši demonstracije, v svojem glasilu pa meče krivdo na opozicijo. Ko so Hrvatje še v agoniji od zadanih ran, jim preti z vsemi zakonskimi sredstvi. (…)
Po vsem tem naj še govorimo o ljudeh v imenu katolicizma! Ali s takimi potezami stranka, ki toliko maha z zastavo katolicizma, ne škodi katolicizmu?« (…)
Jutro, 1. avgusta 1928
Ultimatum hrvatske duhovščine slovenskim klerikalcem
»Slov. gospodar«, glasilo ministrskega predsednika in notranjega ministra dr. Korošca, objavlja v zadnjem času pod uredništvom duhovnika Januša Goleca redno članke, ki so polni hujskanja proti Hrvatom in v katerih piše, da hočejo spraviti nas Slovence v svoje suženjstvo in da so Hrvati še slabši kakor Srbi, kar se tiče »pljačkanja«. To hujskanje proti Hrvatom in KDK je prišlo že tako daleč, da se je zastudilo tudi hrvatskim klerikalcem, ki imajo sicer v dr. Koroščevi vladi svojega ministra Barića, ki pa vedo, da bodo izgubili med Hrvati še zadnje ostanke pristašev, ako bodo glasila dr. Korošca nadaljevala svojo nesramno in bedasto gonjo proti Hrvatom in KDK na dosedanji način. (…)
Jutro, 1. avgusta 1928
Proti »Jutru«
Shod SLS se je vršil v nedeljo na Robu. O mnogoštevilni udeležbi je poročal nar. posl. Škulj. Po poročilu o delu SLS v parlamentu je govornik omenjal sedanji politični položaj, nakar so vsi navzoči min. predsedniku dr. Korošcu napravili prisrčne ovacije! Sprejela se je resolucija, ki najostrejše obsoja podlo pisanje slovenskega svobodomiselnega časopisja, predvsem »Jutra«. (…)
Slovenec, 1. avgusta 1928
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib