Izredne razmere ob izbruhu koronavirusa so prinesle tudi izredne ukrepe – med njimi prepoved ponujanja časopisov in revij v gostinskih lokalih zaradi preprečevanja prenosa virusa. In medtem ko se je bilo ob umirjanju razmer že mogoče odpraviti na ogled nogometne tekme, k frizerju, na družinsko večerjo v sosednjo gostilno ali ulični koncert, je priporočilo NIJZ v zvezi s tiskanimi edicijami še vedno v veljavi.
To je v prvi vrsti zaznamovalo medije, ki so se v času karantene že tako soočili z upadanjem prodaje, pa tudi lastnike lokalov, v katerih stranke rade posežejo po časopisu. K preklicu ukrepa sta tako že pred časom pozvala tudi Slovensko združenje medijev in Društvo novinarjev Slovenije. Zaman.
Vulgariziranje javnega prostora
»Danes smo v Pritličje naročili Dnevnik, sobotni Večer in sobotno Delo, Mladino pa preusmerili nazaj v lokal. Če lahko poslujemo z gotovino, lahko tudi beremo časopise in revije. Naj pridejo, dajo kazen, na ustavnem sodišču pa naj dokažejo, da je tovrsten poseg v svobodno gospodarsko pobudo (najbrž pa še v kakšno drugo pravico) primeren in nujen za preprečevanje okužb,« je pred dnevi na družbenih omrežjih sporočila Barbara Rajgelj, lastnica kavarne Pritličje ob ljubljanski mestni hiši, sicer pravnica in predavateljica na FDV. Prepričana je namreč, da branje časopisov kavarnam daje tisto, kar v svojem bistvu so – prostor srečevanja ljudi in izmenjevanja idej.
»Poskusi prepovedati časopise in revije v lokalih, knjižnicah, frizerskih salonih so namenjeni dodatni šibitvi medijev ter vsebinskemu praznjenju in vulgariziranju javnega prostora. V resnici ne gre za prepoved, ki bi jo kdor koli lahko sankcioniral, ampak za priporočilo NIJZ,« poudarja. V higienskih priporočilih za izvajanje turistično-gostinske dejavnosti je namreč med drugim priporočeno, da naj gostinci »odstranijo oziroma prilagodijo uporabo predmetov v skupni uporabi (npr. solnice, sladkor, začimbe, jedilni listi, igrače, časopisi, revije ipd.) tako, da se jih ne bo zaporedoma dotikalo več gostov«.
Gre res za zdravje?
Politično motivacijo za prepoved časopisov lahko razberemo že iz tega, da so od naštetih predmetov eksplicitna tarča tiskovnih konferenc vlade zgolj časopisi, dodaja. »Čeprav gredo jedilni listi skozi roke veliko več ljudi, nikjer ni priporočila, da morajo biti plastificirani, veliko restavracij še vedno uporablja papirnate jedilne liste, ki jih po uporabi ne dajejo v tridnevno karanteno, ampak jih v najboljšem primeru naložijo na poseben kup in dajo v roke naslednjemu gostu. Da o plačevanju z gotovino ne govorimo. Gotovina gre dnevno skozi nešteto rok, se ne razkužuje, z njo se ravna na veliko bolj neprevidne načine kot s časopisi.«
V Pritličju tako ob ponovni ponudbi časopisov skrbijo z zdaj že standardnimi ukrepi – ob časopise so namestili posebno razkužilo, bralce pa prosijo, da si pred uporabo razkužijo roke ter da imajo med branjem v mislih, da bodo časopis za njimi brali tudi drugi, zato naj upoštevajo higieno kašlja in kihanja. »Oblastniški samovolji se je treba upirati tudi zavoljo tveganja, da pride do lažnivih obtožb propagandnega aparata trenutne oblasti. Ob tej priložnosti pozivam vse gostince v Sloveniji k solidarnosti z mediji in k ponovnemu naročilu časopisov in revij,« dodaja Barbara Rajgelj.
Z vprašanjem, ali lahko v kratkem pričakujemo preklic tovrstnega priporočila, smo se obrnili tudi NIJZ. Študije o stabilnosti novega koronavirusa pričajo, da virus na navadnem tiskarskem papirju preživi do tri ure, na plastičnih površinah pa v nizkih koncentracijah tri dni oziroma virusa na plastičnih površinah niso zaznali po sedmih dneh, so sporočili. »Zaporedno branje morebiti kontaminiranega časopisa in revije torej lahko povzroči širjenje okužbe. Vsakodnevni podatki kažejo, da se širjenje okužb v Sloveniji, njeni okolici kot tudi drugod po svetu še ni umirilo, zato do nadaljnjega tudi ne moremo spreminjati obstoječih priporočil,« so še dodali.
