Že četrto leto zapored del kitajske ribiške flote sredi julija potihoma ribari v bližini Galapaškega otočja v Tihem oceanu, nasproti obale Ekvadorja. Ekvadorsko ministrstvo za obrambo pravi, da so kitajsko prisotnost na tem območju letos prvič zaznali 16. julija, in ugotavlja, da tokrat njihovo floto sestavlja 260 pretežno ribiških ladij in tudi večja transportna plovila s hladilnicami za takojšen prevoz ulova na Kitajsko. Po podatkih ekvadorskega ministrstva so najprej lovili na južnem robu izključnega gospodarskega območja (EEC), to je morskega rezervata Galapaškega otočja. V začetku prejšnjega tedna pa se je celotna flota premaknila na zahodni rob teh zaščitenih morskih območij, je sporočila nevladna organizacija Global fishing watch, ki prek satelitskih posnetkov spremlja dogajanje in pomaga pri nadzorovanju morskega rezervata.
Po navedbah ekvadorske mornarice, ki patruljira okoli arhipelaga, niso zaznali kršitev mednarodne konvencije ali kitajskih ribiških ladij znotraj EEC.
Leta 2017 je v galapaškem morskem rezervatu ekvadorska obalna straža zajela kitajsko ladjo Fu Yu Leng 999 s 600 tonami ulovljenih rib, od mladih morskih psov, tunov do kitovcev, opozarja nekdanji ekvadorski minister za varstvo okolja Tarcisio Granizo. V ladijskih hladilnicah so takrat našli 7000 morskih psov vseh vrst, tudi ogroženih, kot so valovitoglava kladvenica (Sphyrna lewini), svilnati morski pes (Carcharhinus falciformis) in kitovec (Rhincodon Typus). Ekvadorske oblasti so zaplenile ladjo, ki je letos pod drugim imenom (BAE Hualcopo) začela prevažati stvari za preskrbo Galapaškega otočja.
Kitajska flota nima zadržkov
»Nadzor nad morskim rezervatom okoli Galapaškega otočja je izredno zahtevna naloga,« pravi Granizo, »saj gre za ogromno površino oceana, kjer je zasledovanje ladij na območju EEC kot iskanje igle v kopici sena.« Po besedah biologa in direktorja mednarodne nevladne organizacije Conservation International v Ekvadorju Luisa Suareza vlada letos »precejšnja zaskrbljenost, ker kitajska flota nima zadržkov, ko gre za plenjenje oceanov, in ker se ne ve, za kakšne količine ulovljenih rib gre. Vemo samo, da gre za velikansko floto.« Izrazil je bojazen, da poleg lignjev lovijo še druge vrste morskih živali, saj uporabljajo izredno dolge mreže, v katere se ujame vse, kar plava v morju. Zgovorno je tudi to, da ribiška flota izbere čas, ko se začnejo migracije določenih vrst, in se namesti na njihove običajne selitvene poti.
Biologi opozarjajo, da nenadzorovan ribolov v tem delu Tihega oceana, vključno z lovom na lignje, nevarno zmanjšuje ribjo populacijo, ki je vir hrane za skate in 30 vrst morskih psov v rezervatu, od katerih so nekatere tik pred izumrtjem. Ugotavljajo, da je sledilna naprava, ki so jo pritrdili na plavut kitovca, po prihodu kitajskih ribičev na to območje prenehala oddajati. Podatki, zbrani v devetih mesecih delovanja naprave, kažejo, da se je gibal na območju med morskim rezervatom in ekvadorskim priobalnim pasom ter prečkal mednarodne vode, kjer vlada zakon divjine, zato guverner Galapaškega otočja Norman Wray domneva, da je končal v mrežah kitajskih ribičev.
Brezobzirno plenilsko vedenje
Na zaskrbljenost ekvadorske vlade zaradi prisotnosti kitajske flote na območju je kitajsko veleposlaništvo odgovorilo, da ne krši mednarodnega prava, saj lovi v mednarodnih vodah. Ekvadorski zunanji minister Luis Chiriboga in guverner Galapaškega otočja vidita rešitev v razširitvi ekvadorskega epikontinentalnega pasu do 350 morskih milj in širitvi morskega rezervata ter novi mednarodni konvenciji, ki bi zaščitila 30 odstotkov oceanov. Kitajska se v Južni Ameriki vede brezobzirno in plenilsko, ne oziraje se na povzročeno okoljsko škodo in onesnaževanje. Da bi to ustavili, je v sredo stalna komisija za južni Tihi ocean (CPPS), ki jo sestavljajo Ekvador, Kolumbija, Peru in Čile, obsodila neprijavljeno in neregulirano ribarjenje v mednarodnih vodah ter napovedala sklic nujnega sestanka za sprejetje ustreznih skupnih ukrepov proti ogrožanju morskega habitata.
