Ob dveh ponoči z nedelje na ponedeljek so neznanci iz hangarja obsoteljskega aerokluba Imeno skušali ukrasti letalo tipa Morane. V klubu v naselju v občini Podčetrtek so poskus kraje iz zaklenjenega hangarja potrdili, dodali, da letalo ni poškodovano, pa še, da se kaj takega pri njih ni še nikoli zgodilo. Primer je sedaj v rokah policije, do konca njihove preiskave pa dodatnih izjav v klubu ne dajejo. »Letalo je sicer starejšega letnika, a še vedno vredno okoli 50 tisočakov, kar bi bil, če bi kraja uspela, za naš klub res velik udarec,« je povedal Ivan Kovačič, predsednik Obsoteljskega aerokluba Imeno.
Letalo obtičalo v blatu
Več informacij so v opozorilo ostalim klubom podali v Letalski zvezi Slovenije (LZS). Zaenkrat še neznani storilci so najprej z nožem prerezali steno šotora oziroma hangarja, odprli vrata ter skoznje izvlekli letalo. »Zagnali so motor in skušali vzleteti, a je bila na srečo vzletno-pristajalna steza mokra in je letalo obtičalo v blatu tik ob jarku,« so zapisali v opozorilu, v katerem so klubom in posameznikom svetovali, naj poskrbijo za varnost na vzletiščih ter uredijo dodatno varovanje v primerih nepooblaščenega dostopa do letal.
Očitno gre za načrtovan poskus kraje letala, pravijo v LZS, podobni incidenti so v tujini dokaj pogost pojav, vendar zlasti pri ultralahkih letalih. Predsednik zveze Igor Eržen ocenjuje, da so nesojeni tatovi k nam skoraj gotovo prišli iz tujine, saj pri nas za kak podoben poskus kraje sploh še ni slišal. »Gre za tako redek pojav, da smo ravno zaradi tega za vsak slučaj v javnost dali poziv k večji previdnosti. Predvidevamo, da je šlo za skupino tujcev, ki je k nam prišla samo zaradi tega,« razlaga. V Sloveniji imamo kakšnih sto letal, podobnih temu, ki so ga skušali izmakniti, a jih je večina na varnem, zaklenjenih v zidanih hangarjih večjih klubov, kjer varnost nadzorujejo tudi s kamerami. Lažja tarča so manjši klubi, ki tega nimajo.
Ocenjuje, da se v tujini odvije en podoben primer na mesec. Nepridipravi lahko v eni noči z letal odvijačijo kar nekaj motorjev, ki jih na prostem trgu prodajajo po delih, kar nikakor ni lahka naloga. »Je pa pri aviaciji tako, da so vsi deli letala zelo izsledljivi, saj se za vsako serijsko številko natančno ve, kam je bila vgrajena, in za del, ki ga nekdo želi nekam vgraditi, takoj vidi, da je bil ukraden,« pove o veliko večji sledljivosti del kot pri denimo avtomobilih. Eržen meni, da je evropsko tržišče za kaj takega premajhno in da bi, če bi kraja pred dnevi uspela, deli romali na drugo celino.
Preleteti mejo ni tako težko
A kako lahko nekdo sploh izpelje takšno krajo? Kako preleteti mejo in pri tem ostati neopažen? In kako nekje pristati, ne da bi letalo kdo videl? Sam vzlet, polet in pristanek ni tako velik problem, navaja Eržen, saj radarji letala pri preletu meje »na črno« ne bi zaznali, če bi pilot letel recimo kakšnih 20 metrov nad drevesi. Vsi koraki naprej, zlasti pa logistika, bi bili veliko težji. »Nujen je načrt leta in najava letališču za pristanek. Nekdo, ki se je tega lotil, je točno vedel, od kod bo vzletel in kam bo letel, moral je biti organiziran,« predvideva predsednik LZS. Tako je na nesojene tatove pri točki pristanka najverjetneje čakalo kakšno vozilo, s katerim bi pobegnili, ko bi letalo razstavili. So pa imeli v klubu v Imenem srečo v nesreči. V veliko primerih travnata pista predstavlja težavo, tokrat pa je namočena trava »rešila« letalo. Na asfaltni stezi, denimo, takega problema ne bi bilo.
Po poročanju slovenskega letalskega portala Sierra5.net naj bi šlo za letalo Morane-Saulnier MS-893A Rallye Commodore 180, registrskih oznak S5-DCR, serijske številke 11670, izdelanega leta 1971, ki je v zasebni lasti ter del flote Obsoteljskega aerokluba Imeno.
