Boštjan Bezenšek je prvič na Škotsko prišel kot magistrski študent strojništva konec 90. let prejšnjega stoletja v okviru študentske izmenjave. Ko so ga na Univerzi v Glasgowu povabili, naj se vrne še na doktorat, je to vzel zares, saj je bila selitev na Škotsko, vsaj začasna, njegova močna želja. Leta 2003 je na Univerzi v Glasgowu doktoriral, nato pa nekaj let predaval različne tehnične predmete. Iz akademskih vod je na podlagi ponudbe za službo kasneje presedlal v naftno industrijo. Zdaj je tega že enajst let, s prehodom na novo delovno mesto pa je takrat prišla še ena selitev. Iz Glasgowa je odšel v Aberdeen, ki je vodilno mesto za naftno industrijo v Evropi. Sprva je tu delal v manjšem podjetju, zadnjih osem let pa je zaposlen v mednarodnem mogotcu Shell, kjer se počasi vzpenja po tehničnih stopnicah, kot pravi sam.
»V podjetju, kjer imamo razvojno pot od delavca do tehničnega strokovnjaka, sem ob močni konkurenci počasi napredoval do strokovnjaka za konstruiranje naftovodov in plinovodov, položenih na morskem dnu. Ob tem skrbim tudi za varno obratovanje obstoječe infrastrukture,« pojasnjuje Boštjan Bezenšek. Dodaja, da je koronakrizo v njihovem podjetju mogoče čutiti v obliki prestrukturiranj. »Ko je v krizah povpraševanje po nafti manjše, industrija to obdobje vedno izkoristi kot priložnost, da se zazre v svoj način dela in se prilagodi novim okoliščinam,« pojasnjuje.
Prijazni ljudje
Kot pripoveduje Bezenšek, ga je vzdušje v Glasgowu, kar je bil pred več kot 20 leti njegov prvi stik s Škotsko, že takoj navdušilo. »Bil sem prijetno presenečen nad prijaznostjo in ustrežljivostjo ljudi. Ko sem se v prvih dneh izgubljal po mestu, so se mi mimoidoči sami ponudili za pomoč, da mi pokažejo pot. V desetih letih življenja v Glasgowu sem spoznal, da je prijaznost ljudi značilnost tega mesta.«
Gre za delavsko okolje z močno industrijsko zgodovino, ki ima veliko tradicijo solidarnosti, pojasnjuje. »Kot tujec si dobrodošel, prijetno sprejet,« dodaja. Spet drugačen prostor je Aberdeen, ki je izrazito mednaroden zaradi naftne industrije, ki je tam pomembna gospodarska panoga. »Da tu živijo ljudje z vseh koncev sveta, se pozna v značaju mesta. Kar se izraža v raznolikih restavracijah za vse okuse, kot tudi v družabnih prireditvah, kot so recimo pivski in kulinarični dogodki z gastronomijo z vsega sveta,« strne Bezenšek.
Aberdeen ob Severnem morju je četrto največje škotsko mesto, ki ima ribiško in industrijsko preteklost, a sta ti panogi v minulih desetletjih v njem počasi zamrli. V 70. letih je tam vzniknil posel z nafto, ki še danes vidno opredeljuje okolje in zaradi česar je v mestu tudi nekoliko višji življenjski standard. Veliko mednarodnih podjetij ima v Aberdeenu svoje podružnice in pisarne. Sicer pa to severozahodno škotsko mesto za zdaj še ni precej turistično obiskano, čeprav je želja, da bi se turizem v njem razvil, je jasen Bezenšek. V nasprotju z urbanim okoljem, ki je na svoj način očarljivo sivo zaradi granitnih stavb, pa je tam toliko bolj slikovita okoliška narava.
»V bližini je za obiskovalce zanimiva dolina Dee Side, kjer ima kraljica Elizabeta II. letno rezidenco Balmoral. Grad stoji v lepi pokrajini nedaleč od Aberdeena, proti hribovju Cairngorms, in je pretežno odprt tudi za javnost.«
Zaroka na vrhu hriba
Sicer pa je Boštjan Bezenšek, tako kot njegova žena Škotinja, velik ljubitelj hribov. Svojo ljubezen, s katero imata hčerko Islo, je srečal na enem od pohodov, na vrhu ene od gora pa sta se pred leti na valentinovo tudi zaročila. »Na Škotskem je 283 hribov, ki so višji od 914 metrov. Imenujejo se po prvem človeku, ki jih je prehodil in popisal, siru Hughu Munroju iz 19. stoletja. Sam sem se povzpel že na 100 njihovih vrhov,« še o svojih podvigih pripoveduje sogovornik.
Narava je zagotovo ena od stvari, ki so Boštjana Bezenška na Škotskem prepričale. »To je zelo lepa dežela, ki je zunaj velikih mest zelo redko poseljena. Ni zelo velika in jo je zato lepo prepotovati. Je pa to zelo hribovit prostor z obilico večjih in manjših dolin ter jezer, čudovitih za rekreacijo. Lahko hodiš, kolesariš, si izbereš kakšnega od vodnih športov… Ali pa obiščeš tradicionalne destilarne viskija, ki jih ne manjka,« še deželo, ki je zdaj njegov dom, predstavlja Boštjan Bezenšek.
Kar zadeva mesta v manjših merilih in dostopnosti narave, je življenje na Škotskem primerljivo s Slovenijo. Prav tako tudi v kulturnem smislu ob selitvi ni bilo kakšnega večjega preskoka, poudarja. »Ljudje imajo, zelo podobno kot v Sloveniji, radi nogomet in pivo.« Pri tem je kultura neprehitevanja ljudi v vrsti nekaj, za kar so na Škotskem izredno občutljivi, kot eno od zanimivosti izpostavi sogovornik. »Tu so, kjer koli si, zelo pazljivi pri tem, kdo je naslednji na vrsti. Kar v Sloveniji, vsaj ko sem jaz odraščal, ni bilo tako izrazito,« se spominja.
