Zdi se mi, da ni več veliko pevcev viharnikov, ki jim lahko povsem zaupam, pa četudi je takšno razmišljanje (v dobi interneta) trhlo. A v zadnjem desetletju sem se v podobnem položaju znašel le na koncertih Scotta H. Birama, Jimmieja Dala Gilmora, Gila Scotta - Herona in Zorana Benčiča (Res Nullius). V prvi vrsti imam v mislih neomajni kodeks Divje bande (The Wild Bunch), kjer gre tako za besedo/verz kot za to, na kakšen način je posredovana. Tudi na tem terenu se najde veliko pozerjev, ki se trudijo s prepisovanjem drugih in njihova maska pade tako hitro, kot se ugasnejo odrske luči, saj so prepričani, da je pripovedna iskrenost enakovredna jakosti izvedbe in številu strganih strun. Niko Novak je vse, kar oni niso: je pesnik življenja na divji strani, ki svojo individualnost (kot tudi nedostopnost) potrjuje zgolj s prepisovanjem od samega sebe (Duo Incurabili, Dicky B. Hardy), in arhetip barske mušice, ki je nekoč, preden se je nepovratno spečal z gledališkimi intelektualci, sedela na popotnem plašču Toma Waitsa. Takšna je tudi njegova poetika mestnega kavboja, znotraj katere se rad prepušča grehu in kazni ter prek katere se sporazumeva z demoni preteklosti. Niko Novak z življenjem hazardira z odprtimi kartami, a pri tem vseeno kakšno skrivnost obdrži izključno zase.
Novakov nastop je bil bluesovski nagovor, ki pa je v sebi skrival številne praelemente pouličnega soula kot stanja duha. (Foto: Simao Bessa)
Enourni nastop, pravzaprav pridiga na izhodiščih apokaliptičnega bluesa, je Novaka potrdil kot ekstremnega romantika z grenkim občutkom za odpadniško mitologijo. V ...
V znamenju stoletnice priključitve mariborske opere tamkajšnjemu gledališču je zaživel prvi del nove opere Marpurgi, ki je nastala v sodelovanju med...
Pred tridesetimi leti so trije veliki tenorji ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva sprožili pravo tenoristično evforijo. Po spletu okoliščin so...
Čudna, napol presenetljiva napol predvidljiva so poustvarjalna pota naših dveh osrednjih simfoničnih orkestrov. Priznati moram, da sem filharmonikom...