Ko se je poleg otroškega igrišča v Celovških dvorih ustavil neobičajen avtobus, ves popisan in predelan, so mu kaj hitro naproti prišli otroci. Nekateri so že vedeli, da se bodo lahko v avtobusu (če si bodo nadeli masko) in pred njim nekaj ur igrali, poslušali glasbo, se družili z vrstniki in se morda mimogrede naučili še kakšno novo veščino. Tako kot vsak četrtek je prišel na obisk mobilni mladinski center Ljuba in Drago, ki redno prihaja tudi pred osnovo šolo v Kašlju.
Poleg Ljube in Draga na različnih koncih mesta aktivnosti za otroke in mladostnike Mladi zmaji organizirajo v še eni mobilni enoti Ulični zmaji, ki obiskuje Gameljne, Bratovševo in Glinškovo ploščad, Celovške dvore ter igrišče osnovnih šol Destovnika Kajuha in Božidarja Jakca v četrtni skupnosti Golovec, medtem ko so stacionarni mladinski centri za Bežigradom, v Črnučah, Šiški in Zalogu. Cilj občine je, da bi do leta 2025 mladinski centri delovali v vseh 17 četrtnih skupnostih.
Avtobus je v Kašelj in Celovške dvore začel voziti le nekaj tednov pred začetkom epidemije novega koronavirusa, zato je mobilni mladinski center dodobra zaživel, šele ko je vlada odpravila najstrožje ukrepe. Ko je prvič zapeljal pred stanovanja v Celovških dvorih, je novost pritegnila ogromno otrok, po besedah mladinske delavke Gee Erjavec kakšnih 40, 50. »Tudi zato smo se odločili, da lahko mlajši od deset let pridejo le v spremstvu staršev,« je dejala Gea Erjavec in dodala, da so na njihovem avtobusu dobrodošli vsi mladostniki, da pa je glavnina dejavnosti namenjena starejšim otrokom. Teh je v Celovških dvorih med obiskovalci nekoliko manj kot v Kašlju.
Želijo se povezati z lokalno skupnostjo
Gea Erjavec je povedala, da je praktično vsak predmet v avtobusu z ozelenelo streho večnamenski. »Guma je na primer pokrita z lesom, da služi namesto mize, a ko jo odpreš, je notri prostor za shranjevanje. Imamo tudi agregat in baterije ter kuhinjico, v kateri staršem včasih skuhamo kavo,« je razložila in dodala, da je poleg organizacije kulturno-umetniškega programa cilj povezovanje mladinskega centra s celotno sosesko, torej tudi s starši in drugimi, ki lahko pridejo na kavo, predstavijo svoje ideje ali sodelujejo pri aktivnostih. »Idealno je, če pride otrok igrat košarko in poslušat glasbo, njegova mama pa medtem speče šmorn, kot se je zadnjič zgodilo v Gameljnah.« Mladim skušajo pripraviti zanimiv program, kot so delavnice za predvajanje glasbe in razne ročne spretnosti, pa grafitarska delavnica, učenje peke palačink… A so ugotovili, da je še bolj pomembna pozornost, ki je mladim na splošno manjka. Tako se spleta dialog in včasih tudi debate o resnih temah, skozi katere jim mladinski delavci skušajo pokazati nove perspektive.
Medtem ko je razlagala, kako delujejo mladinski centri, sta k njej pristopila najstnika. Prosila ju je, da prevzameta mizo za predvajanje glasbe, okoli katere so se smukali nekoliko mlajši. Razložila je, da je takšna odgovornost lahko zanje precejšnja motivacija. »Če jim naložiš neko minimalno odgovornost in vidijo, da jim zaupaš, dobiš nazaj trikrat več, kot bi si predstavljal,« se je navezala predvsem na mladostnike, ki se srečujejo z različnimi težavami tako doma kot v šoli. Pravi, da v mladinske centre prihajajo tudi otroci z resnimi težavami, ki jim je treba znati prisluhniti, če pride do krizne situacije, pa s pomočjo socialne delavke tudi ukrepati.
