Rok Uhan: To je bilo zanimivo obdobje. V letu 2008 smo rasli na račun dobrega dela preteklih petih let. Razvijal se je trg, pridobivali smo nove partnerje in naredili preboj v Azijo, Španijo in ZDA. Predvsem pa smo nenehno zavestno zmanjševali tveganja in odvisnost od enega trga.
Elvis Janežič: To obdobje je bilo čas naše najhitrejše rasti predvsem zaradi razvoja instrumentov na področju pospeševalnika atomskih delcev. Kriza se nas je dotaknila dve, tri leta pozneje kot drugih.
V gospodarstvu se pogosto določa mejnike. Menite, da je točka preloma največji uspeh ali točka nič, ko se vse postavi na novo? Kriza ali zmaga? Če bi v vajinih poslovnih zgodbah iskali točke preloma, katere bi to bile?Elvis Janežič: V našem podjetju imamo več točk preloma. Najlažje so tiste, ki jih določimo in načrtujemo sami. Denimo, ko razvijemo inovativen nov instrument za znanstvenike, ko smo na nov trg vstopili z Red Pitayo, ko smo razvili merilno napravo, ki je sedaj na Mednarodni vesoljski postaji, ali ko smo začeli razvoj instrumentov za protonsko terapijo za zdravljenje raka. Obstajajo pa tudi mejniki, na katere nimamo vpliva, kot sta kriza leta 2008 in koronavirus.
Rok Uhan: Mejniki so tako zmage kot krize. Po eni strani gre za vrhunce, ki jih zaznamuje uspešnost doseganja zastavljenih ciljev, po drugi strani pa so to tudi tiste manj zaželene, problematične situacije. Letos, denimo, smo bliže katastrofi kot uspehu. Je pa res, da pozitivne mejnike običajno zaznamo za nazaj. V trenutku, ko jih dosežemo, tega niti ne cenimo. Naj izpostavim nekaj naših mejnikov: leta 2006 je v podjetje s 50-odstotnim deležem vstopil nov partner in 2010 izstopil. Leta 2008 smo dobili licenco v Nevadi. Leta 2015 smo dobili novega šefa v Ameriki in rasli petkrat hitreje. Vse to so točke preloma.
Ali je izbruh koronavirusa ena izmed njih? Kaj ste od začetka izbruha koronavirusa začeli delati drugače?Elvis Janežič: Da se nekaj dogaja, smo začutili že januarja. Odločno smo se lotili nabave kritičnih komponent na zalogo, kar sicer ni naša navada. To je bila dobra odločitev, saj se je kasneje dobaviteljska veriga prekinila, mi pa smo kljub temu lahko izvedli večino naročil in tako obdržali kupce. Med krizo smo na prvo mesto postavili naše zdravje, večina je delala od doma, kupili smo zaščitno opremo, prepovedali poslovne obiske.
Rok Uhan: Ko so v javnost pricurljale informacije o virusu iz Azije, smo hitro reagirali, še preden se je vse skupaj preselilo v Evropo. Marca smo ustavili proizvodnjo. Kupcev ni bilo. Še danes nismo v polnem zagonu. Vseskozi smo imeli krizne sestanke, iskali načine, kako minimalizirati krizo. Prednostno je bilo seveda zdravje – med našimi zaposlenimi ni bilo nobenega okuženega; delali smo od doma. Naš drugi cilj pa je bil omogočiti nemoten potek preostalih poslovnih procesov.
Kaj pričakujeta, da se bo dogajalo v naslednjih mesecih? Ali čutite strah ali zagon?Rok Uhan: Koronavirus nam je prinesel veliko frustracij, ker ne vemo, kaj bo. Prav tako pa je prinesel pozitivne stvari v smislu optimizacije internega delovanja. Trg je sam ugotovil, da so naši izdelki odlična zamenjava za žive mize v ZDA. Zagotavljamo enako doživetje, a z nižjimi stroški. Opažamo porast naročil. Žal pa drži tudi, da je v tem hipu težko predvideti, kakšna bo potrošnja. Kupci ne vedo, ali je smiselno investirati. Smo v nekakšni nevednosti – sprašujemo se, kdaj bo cepivo, kdaj se bo vse vrnilo v normalo. Zdi se, da živimo iz dneva v dan in upamo, da gre zgolj za prehodno obdobje.
Elvis Janežič: Strahu ne čutimo, saj smo stabilno podjetje. Res pa je, da smo previdni pri novih investicijah in zaposlovanju. Naše stranke so večinoma univerze in instituti, kjer se odločitve sprejemajo počasi, zato v tem segmentu ne čutimo vpliva. Drugi sklop naših strank, torej industrijske stranke, pa je drugačen. Odločitve o novih projektih sprejemajo hitreje, a v zadnjih treh mesecih se niso kaj dosti odločali. Pospeševalniki delcev dobivajo veljavo in upam, da bo svet spoznal, da so naložbe v znanost pomembne. Kar nekaj naših strank sodeluje pri odkrivanju cepiva proti koronavirusu. To je za nas velika čast!
Podjetjema je skupno, da sta močno prisotni v ZDA. Kakšen je trenutno tam utrip?Elvis Janežič: Tisti, ki so vpeti v pospeševalnike delcev, delajo v treh izmenah, saj so vključeni v iskanje cepiva proti koronavirusu. Z njimi smo v stiku vsak teden. Ponosni smo, da smo razvili in prodali instrument, ki ni le poslovno uspešen, temveč je del trenutno največjega razvojnega projekta na svetu.
Rok Uhan: V ZDA imajo manj (kongresnega) turizma, to pa so stranke, ki obiskujejo igralnice. Poraba v igralniški industriji je upadla. Sedaj še ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost. Z optimizmom zremo naprej, a smo hkrati pripravljeni na najhujše.
Na kaj stavite, ko razmišljate o prihodnosti?Elvis Janežič: Na spremenljivost. Tista podjetja, ki se bodo znala prilagajati, bodo najuspešnejša. Vedno hitreje se je treba odločati. Ne vem, kdo v tem hipu še dela načrte za deset let. Jaz take projekcije ne znam več narediti.
Rok Uhan: Drži, excel prenese vse. A trenutno je celo leto 2021 v megli. Ključ za prihodnost bo sprejemanje razsodnih odločitev. Kdor bo želel rasti hitreje, bo moral več tvegati. Preveč previdne bodo drugi prehiteli. Opažam, da bomo morali več pozornosti nameniti profesionalizmu. V ZDA je vsak strokovnjak le za svoje področje in se v druga področja ne spušča. Pri nas pa smo vsi strokovnjaki za vse.
Obema podjetjema je skupna nizka stopnja fluktuacije. Kako ohranjate lojalnost zaposlenih? Kateri so glavni aduti vajinih podjetij na kadrovskem področju?Rok Uhan: Moja prva redna zaposlitev je bila pred 18 leti ravno v podjetju Elektronček. Še vedno sem tu. Podjetje ima odličen ugled v lokalnem okolju in zaposlenim zagotavlja veliko raznolikega dela, polnega izzivov, z možnostjo enostavnega prehajanja med delovnimi mesti in funkcijami. Imamo posluh za potrebe sodelavcev in veliko pozornosti namenjamo naši komunikaciji.
Elvis Janežič: Mlade, talentirane posameznike privlačijo naši projekti: pospeševalniki delcev, protonska terapija, instrumenta na Mednarodni vesoljski postaji in podobni. Ko obetavne kadre enkrat pridobimo, jih moramo seveda znati tudi obdržati. Ponujamo dobre delovne pogoje in solidno plačo.
Katere vrednote vaju vodijo, kako jih udejanjata v polju svojega dela in kako v polju osebnega?Elvis Janežič: V podjetju imamo zelo visoko izobražene ljudi. Zavedamo se, da moramo prav vsakega v ekipi razumeti in spoštovati. Pomembna je transparentnost – do strank, do lastnikov, do sodelavcev. Vsi smo na isti barki.
Rok Uhan: Naša glavna vrednota je poštenost. Ne potrebujemo pravilnikov, da vemo, kako se vesti in kako ravnati. Stavimo na integriteto. Smo zdrav kolektiv z zelo lojalnimi zaposlenimi. Vodimo z vzorom. Ne nosimo mask, smo pristni voditelji.
Kje naj slovensko gospodarstvo črpa pozitivno naravnanost in optimizem?Rok Uhan: Slovenija ima fantastično naravno okolje, uživamo lahko življenje, prodiramo lahko na tuje trge.
Elvis Janežič: Imamo dobre odnose z večino držav sveta in poslovanje s tujino je za nas bistveno. Ker smo majhni, smo bolj fleksibilni in hitreje sprejemamo prave odločitve.
Gazele letos zaznamujejo 20 let delovanja. 20-letnico sta praznovali tudi vajini podjetji; kaj menita, kakšna podjetja bodo zaznamovala obdobje prihodnjih 20 let?Rok Uhan: Tista, ki jim bo sreča naklonjena, ki bodo fleksibilna in ki bodo pravilno zaznala potrebe trga. Prezreti ne gre digitalizacije, videli pa bomo, v katero smer se bo zasukal trg. Sem ljubitelj osebne komunikacije, ne pa toliko komunikacije na daljavo, a opažam, da so računalniki in vse digitalno naša prihodnost.
Elvis Janežič: Tista, ki se bodo hitro odločala in prilagajala. Kot visokotehnološko podjetje verjamemo v prihodnost umetne inteligence, robotizacije, pametnih mest in pametnih držav.
Na kaj sta ponosna? Bi kaj izpostavila?Elvis Janežič: Ponosni smo na naše podjetje Red Pitaya, ki je prejelo več prestižnih mednarodnih nagrad, z marcem pa je vodenje prevzela Mateja Lampe Rupnik.
Rok Uhan: Ponosni smo, da se kljub ustavitvi proizvodnje ni ustavil naš razvoj. Dokler bomo dihali, bomo razvijali. To je tudi sporočilo, ki bi ga radi predali skupnosti.
Vprašanje Elvisa Janežiča za Roka Uhana: Dejali ste, da ste v podjetju že 18 let. Kako ločujete zasebno življenje od poslovnega?Rok Uhan: Težko. Odločilen dejavnik pa je bila družina. Šele ko dobiš otroke, začneš dejansko razmišljati o zasebnem življenju. Ugotoviš, da je otrok samo enkrat majhen. In določiš ure v dnevu, ko si službeno nedosegljiv.
Vprašanje Roka Uhana za Elvisa Janežiča: Kakšen bi bil vaš idealen dopust, če bi imeli na voljo skupaj štiri tedne?Elvis Janežič: Vsekakor potovanje z ženo, z nahrbtnikom, v eno od držav s popolnoma drugačno kulturo. Zelo rad potujem, spoznavam nove ljudi, opazujem njihove običaje, okušam njihovo hrano… Potovalni načrt je le okviren in ga sproti prilagajava. Kjer nama je všeč, ostaneva več dni, sicer greva naslednji dan naprej. Moji dopusti so zadnjih 20 let že idealni, le krajši so od štirih tednov.
