Spadam v generacijo, ki je lahko hvaležna prednikom, da je še bila povezana z naravo, kar pomeni, da se ji ni bilo bati, da naslednji dan ne bo kruha, ker bo nekdo od staršev izgubil službo, ali da narava ne bo dala pridelka za vsakdanje prehranske potrebe. To za današnjo mladino ne velja. Zavedajo se mračne prihodnosti, kar sklepajo iz okoljske ozaveščenosti zaradi brezobzirnega neoliberalnega pohlepa in posega v naravo.
Novi virus, ki je napadel tako rekoč celotno populacijo sveta, pa je botroval svetovnim družbenim spremembam na vseh ravneh in področjih. Konservativna politika, ki sloni na starih vzorcih, a z neoliberalnimi vzvodi tekmovanja na trgih, je virus izkoristila ter ga z zastraševanjem zlorabila za obvladovanje množic. Ko nihče več ne verjame v starega boga, ki naj bi ponazarjal dobroto in ljubezen, je treba ustvariti novega – boga teme, sovraštva in strahu. Ta bog ne pozna milosti, objemov in poljubov, kar je povsem naravno, temveč pozna vojno, lakoto, bolezni in seje smrt. Ta bog se je odmaknil od krščanskega boga, ki se golorok sklanja nad gobavci, ki objema prostitutke in jim celo podari najvišje mesto med vsemi učenci, kajti »zloglasna prostitutka« ga prva v svojih vizijah ugleda po veliki noči. Pri tem se ta bog nič ne ozira na znanstvenike, ki delajo vse dni v laboratoriju z novim virusom in ugotavljajo, da sploh ni tako nalezljiv, kot so sprva mislili.
Da o vseh aferah in zarotah, ki so nastale na domači in svetovni ravni v zvezi z virusom, ne govorimo. Ob tem se mi globoko postavlja vprašanje: kaj je vera oziroma še bolje – komu gre verjeti? Zato je v takem primeru jasno kot beli dan, da je družba povsod po svetu zrela za spremembe. Pred mnogimi leti mi je neki prijatelj dejal: Samo narava je resnična, vse drugo je zlagano. Še kako sem se zavedala teh besed, ko gledam mlade kolesarje na protestih. Izjemno jih spoštujem, ker so stopili na novo (svojo) pot, na pot nove ere, kajti nihče drug ne bo živel v prihodnosti na tem planetu kot oni in njihovi potomci.
Zato je danes, dragi predsednik vlade, napočil čas, da odidete in prepustite mesto mladim ljudem, kajti popolnoma isto je bilo takrat, ko smo demonstrirali za vas. Takrat je bil čas odcepitve od stare Juge, danes je čas odcepitve od starih vladavin.
Ana Horvat, Orehek pri Postojni