Skrivnosti praviloma burijo duhove in vzbujajo pozornost vseh tistih, ki si prizadevajo, da bi jih rešili. Zgodovina jih ponuja veliko, med njimi so takšne, ki jih najverjetneje nikoli ne bodo rešili. Na primer, kdo dejansko je bil Jack Razparač, ki je leta 1888 v Londonu ubil najmanj pet deklet, ali pa, kje točno je Kleopatrina grobnica. Veliko skrivnosti pa je povezanih tudi z arheološkim najdiščem Stonehenge, saj zgodovinarjem in arheologom še do nedavnega ni bilo jasno, od kod izvirajo ogromni megaliti. Ko pa so izvedeli, da s 25 kilometrov oddaljenega območja West Woods, se je pojavila nova neznanka: kako je ljudem 2500 let pred našim štetjem uspelo, da so z megaliti premagali 25 kilometrov dolgo pot? »Šlo je za dobro organizirano družbo,« je prepričan David Nash, avtor študije, ki je bila objavljena v reviji Science Advances.

Stonehenge je dejansko zgodovinski spomenik blizu mesta Wiltshire v Angliji, ki ga v obliki prstana sestavljajo samostoječe skale, visoke štiri in široke 2,1 metra, tehtajo pa 25 ton. Gre za ikono britanske zgodovine, ki je zaščitena že vse od leta 1882, z letom 1986 pa je bila uvrščena tudi na seznam svetovne dediščine Unesca. Vsako leto privabi množice turistov, ki se sprašujejo, kako in zakaj so te velike kamnite stebre sploh postavili.

Našli so tudi 131 prašičjih kosti

Arheološka izkopavanja zadnjih nekaj desetletij so pokazala, da se marsikaj zanimivega skriva tudi pod zemljo, saj je bil Stonehenge nekoč del zapletene mrežne strukture s starodavnimi nagrobniki, neznanimi naselji, potmi in celo grobnicami, okrašenimi z zlatom. »Območje Stonehengea je verjetno najbolj raziskovana arheološka pokrajina na svetu,« pravi profesor Vince Gaffney, ki ga veseli, da ima danes na razpolago orodja, s katerimi lahko razkriva prazgodovinske zgradbe. Na območju Stonehengea so se osredotočili na štiri neolitska območja, na katerih so našli 131 prašičjih kosti. Prepričani so, da je šlo za prve množične pogostitve v Veliki Britaniji, prašiče pa so z namenom pripeljali iz Škotske, severovzhodne Anglije in zahodnega Walesa. »To so bili prvi množični kulturni dogodki, saj so ljudje na pogostitev prihajali z vseh koncev in krajev Britanije,« pravi Richard Madgwick z univerze v Cardiffu.

Na območju Stonehengea je bilo zadnja leta veliko raziskovalcev, med letoma 2010 in 2014 pa je potekal projekt, ki so ga poimenovali Skrite pokrajine. S pomočjo podzemnega radarja in tehnike magnetnega slikanja so odkrili, da je Stonehenge središče kompleksnih struktur, ki se razprostirajo na 12 kvadratnih kilometrih. Projekt je medijsko odmevnost doživel leta 2015, ko naj bi blizu Durrington Walls odkrili ogromen kamen s premerom 500 metrov, a se je na koncu izkazalo, da kamna ni, je pa na tem mestu nekoč stal drog iz lesa. Stonehenge so sicer gradili v dveh fazah. Prvi je obsegal gradnjo jarkov, nabrežja in krogov iz kremena, delo pa so začeli pred 4500 leti. V drugi fazi 500 let kasneje pa so postavili večji, ikonični zunanji krog. So pa na tem območju ljudje živeli že pred 9000 leti, kar pomeni, da je bilo pomembno, veliko preden so zgradili Stonehenge.

Manjši megaliti tehtali največ dve toni

Veliko vprašanje pa še vedno ostaja: kako so nekdanji Britanci te ogromne kamnite skale premikali? Nekateri so prepričani, da jih niso ljudje, ampak naj bi jih ledeniki, a so to tezo hitro ovrgli. Parker Pearson z londonske arheološke univerze je celo prepričan, da so manjši megaliti iz kremena tehtali največ dve toni in bi jih lahko vlekli s pomočjo sani. V projektu Nabrežje so leta 2008 izkopali 58 grobov, v katerih je bilo najmanj 9 moških in 14 žensk. Ker so bili arheologi do sedaj prepričani, da je imel vsak, pokopan v Stonehengeu, višji družbeni status, se je pojavilo vprašanje glede vloge žensk v času neolitika. »Z izkopavanji na tem območju vedno izvemo kaj novega. To dokazuje, kako zelo unikatna in pomembna je ta pokrajina bila. Počasi začenjamo razumeti, kako se je razvijala in kaj je pomenila ljudem, ki so bili vključeni v gradnjo,« še pravi Gaffney. Ne glede na nova odkritja, ki bodo sledila, pa se zdi, da bo Stonehenge tudi v prihodnje sprožal številna vprašanja v razmislek znanstvenikom in sedmi sili.