Turiste tudi niso več zadovoljevali ogledi naravnih lepot in sakralnih objektov, ki so bili sicer glavni objekti zanimanja »praturistov« iz prejšnjih stoletij, temveč so si želeli vedno več udobja in zanimivih doživetij, kar je spodbudilo izgradnjo različnih turističnih objektov in zabavišč. Med najprivlačnejše destinacije so sodila naravna zdravilišča, zlasti toplice, kar je veljalo tudi za Slovenijo, ki se je poleg tega ponašala še z izjemnimi naravnimi lepotami, a je po številu tujih gostov kljub temu krepko zaostajala za Avstrijo in Švico.
Lep razvoj naše turistike
Turistika v Sloveniji je doživela v zadnjih letih krasen razmah. Saj so tudi naše Alpe kakor ustvarjene za tujski promet. Vsakdo lahko najde primerno turo. Slučajnemu turistu so na razpolago brezštevilni krajši, nenevarni, a zato nič manj zanimivi izleti na naše gore, »poklicni« turisti pa najdejo celo vrsto nevarnih in vratolomnih tur. Zato je povsem razumljivo, da so postale naše planine privlačne ne le pri domačinih, ampak tudi v tujem svetu. Posebno je narastel v zadnjih letih obisk Hrvatov in Srbov, ki se kar ne morejo nadiviti krasoti naših gora in divnim razgledom z vrhov naših planin. Ni je nedelje in praznika, da ne bi kaka večja skupina iz Zagreba ali Beograda posetila te ali one koče, ki delajo našim vrlim planincem v okrilju Slovenskega planinskega društva vso čast.
Naše planine pa imajo vse predpogoje, da postanejo v turističnem pogledu švicarske Alpe. Kakor v Švici žive cele pokrajine od turizma, tako bi lahko tudi pri nas v Sloveniji tvoril turizem posebno panogo dohodkov. Žal, se je v tem oziru v minulosti mnogo grešilo in zanemarjalo. S tem večjim veseljem pa je treba pozdraviti akcijo Zveze za tujski promet, ki je lansko leto, še bolj pa letos pričela z velikopotezno propagandno akcijo v inozemstvu, da seznani tuji svet z našimi naravnimi krasotami, t.j. poleg naših lepih letovišč tudi z našimi planinami. Že letos se kažejo lepi uspehi, ki pa tvorijo brez dvoma šele začetek daljnega razmaha.
Posebno je treba omeniti vedno bolj pogoste turiste iz Avstrije in Nemčije, ki kar ne morejo razumeti, kako je bilo mogoče, da jim je vsa ta krasota in pestrost naših planin vse doslej ostala nepoznana. Nemci, ki precej poznajo svet in so se navadno zatekali v Švico, so letos v velikem številu posetili naše planinske koče in izjavljajo, da spadajo naše planine med najlepše na svetu in da je naravnost greh, da je o vsej tej naravni krasoti v Nemčiji še tako malo znana. Šele za letošnjo sezono se je v Nemčiji pričela propaganda, ki pa je v primeri s propagando drugih držav še zelo pomanjkljiva. – Nemci pravijo, da bi imela Slovenija spričo svojega naravnega bogastva mnogo več obiska, kakor ga ima dandanes Švica, ako bi razvijala Slovenija vsaj polovico one reklame, ki jo imajo švicarske pokrajine in druge slične države. (…)
Ako bo Zveza za tujski promet skupno z ostalimi poklicanimi činitelji nadaljevala s svojo akcijo, uspehi gotovo ne bodo izostali. Razumljivo pa je, da vladajo pri nas še v marsikaterem oziru velike pomanjkljivosti. – Manjka predvsem še one udobnosti, ki so jo turisti navajeni v Švici, manjka strokovne literature, dasi se je v tem pogledu že mnogo izpopolnilo. (…)
Povprečni obisk v slovenskih planinskih kočah letos kljub skrajno neugodnemu vremenu daleko presega lansko sezono. (…) Koče so v teh dneh skoraj trajno zasedene in mnogokrat primanjkuje prostorov, tako da morajo turisti prenočevati na senu in drugod. Sicer tvori za marsikoga baš ta primitivnost posebno privlačnost, vendar pa bo treba misliti na povečanje turistovskih prenočišč. (…)
Slovenski narod, 1. avgusta 1926
Mučen incident
se je odigral, kakor nam poročajo z Bleda, v torek zvečer v tukajšnji kavarni Toplice. Jugoslovenski gostje so se že dalj časa pritoževali, da se v tej kavarni pri muziki, pesmi in raznih nastopih preveč prezira naš domači živelj. Lastnik kavarne je na pritožbe odgovarjal, da kavarne ni zgradil za domačine, temveč za tujce. V torek zvečer so srbski, hrvatski in slovenski gostje, med njimi več višjih oficirjev in odličnih predstavnikov gospodarskega sveta, glasno protestirali proti preočitnemu madžarskemu obeležju večera in došlo je do nemilih prizorov. Mučen incident je izzval na Bledu živahne komentarje. Domači gostje, ki so protestirali, izjavljajo, da s svojo gesto nikakor niso hoteli žaliti tujih gostov, katerim je treba naravno posvečati pažnjo in jim z vsestransko obzirnostjo kazati, da so nam dragi in dobrodošli. Treba je tudi konstatirati, da se tuji gostje na Bledu vedejo tudi v tem oziru strogo korektno in še ni bilo nikdar najmanjšega konflikta. Nasprotno: odnošaji med domačini in tujci so kar najprisrčnejši. Protest je bil naperjen le proti temu, da se je domačo govorico, pesem in zabavo – namerno ali ne – že nekaj časa popolnoma preziralo, pritožbe pa niso zalegle.
Jutro, 1. avgusta 1929
Zdravilišče Rogaško Slatino
je obiskalo meseca julija 2090 novih gostov. Prevladuje domač svet; dala pa je Hrvatska z Zagrebom 769 gostov, Srbija z Beogradom 445 in Slovenija 215 gostov. Ostale pokrajine so dale po 100 gostov. Inozemci znatno zaostajajo za lanskim letom. Težave z nabavo potnih listov, vizumov, zlasti pa deviz in valut resno ogrožajo tujski promet in naloga poklicanih činiteljev bi bila, da vprašanje odpomoči dosledno in z vso pozornostjo prouče. V Rogaški Slatini se letos opaža zlasti pomanjkanje madžarskih gostov. Obisk zdravilišča po inozemcih v juliju beleži v ostalem: 190 Madžarov, 14 Italijanov, 10 Čehoslovakov, 8 Grkov, 7 Američanov in drugi. Vseh prenočnin je bilo v juliju 20.836. Nade za avgust so ugodne. Veliko privlačnost za vsakogar bodo nudile prireditve ob proslavi 200 letnice obstoja zdravilišča 14. in 15. t. m. Priprave so v polnem teku.
Domovina, 11. avgusta 1932
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib