V posebnih razmerah v laboratoriju jim je mikrobe, ki so jih našli v teh plasteh, zdaj uspelo obuditi, poročajo znanstveniki v strokovni reviji Nature Communications. Znanstveniki sicer pogosto jemljejo vzorce z morskih tal s ciljem, da bi bolje razumeli klimatske spremembe, ki so se zgodile v preteklosti, tektonske premike in ekosisteme v globinah morja. A južni pacifiški tok, ki pokriva približno desetino celotne površine morja in obsega 37 milijonov kvadratnih kilometrov, je doslej veljal za enega najmanj raziskanih območij, zaradi posebnih okoljskih razmer ga mnogi imenujejo tudi morska puščava. Sončno sevanje na sredini Tihega oceana je zelo močno in ker do tega območja ne zanese ničesar s celine, je voda ne le zelo čista, temveč tudi zelo revna s hranili. »Spraševali smo se, ali v vodi, v kateri je tako malo hranil, življenje sploh obstaja in kako dolgo mikrobom uspe preživeti skoraj brez hrane,« pripoveduje Morono. Znanstvenika je odkritje presenetilo. »Najprej sem bil skeptičen, toda ugotovili smo, da več kot 99 odstotkov mikrobov, ki so se znašli v sedimentnih kamninah pred več kot 100 milijoni let, zdaj v laboratoriju živi, se hrani in razmnožuje.«

Ljudje v Objektivu Tihi ocean južni pacifiški tok znanstveniki sedimentne kamnine mikroorganizmi mikrobi Juki Morono Nature Communications