Hrvaška se pripravlja na svoj največji državni praznik 5. avgusta, ko častijo dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, letos pa tudi 25. obletnico vojaške operacije Nevihta. Pred praznikom je pereče politično vprašanje, ali se bo proslave udeležil novi podpredsednik vlade iz vrst srbske narodnostne manjšine Boris Milošević, ki bi bil najvišji srbski politik na Hrvaškem, ki bi prišel na obletnico.
Osrednja proslava bo tudi letos v nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, v Kninu. Zaradi epidemije tam ne bo desettisoče obiskovalcev in organiziranega prevoza. Osrednji del proslave bo potekal na glavnem trgu in ne na znameniti trdnjavi, na kateri pa bodo slovesno razvili hrvaško zastavo, kot se je zgodilo avgusta 1995, ko so hrvaške enote prekinile štiriletno srbsko okupacijo območja.
Milanović pripravljen na žvižge
Proslava se bo sicer začela že v torek, 4. avgusta, ko bo predsednik Zoran Milanović na trdnjavi odlikoval hrvaške vojaške poveljnike iz Nevihte, a tudi vojaške brigade Hrvaškega sveta obrambe (HVO) iz BiH, ki so s svojimi operacijami pripravljali pogoje za ofenzivo. Milanović bo eden od govorcev tudi naslednji dan v osrednjem programu. Iz njegovega urada so sporočili, da je pripravljen tudi na žvižge, ki jih je kot premier že bil deležen na prejšnjih proslavah v Kninu. Na Pantovčaku pa si ne želijo ponovitve majskih prizorov iz Okučanov, ko so obeležili 25. obletnico operacije Blisk. Takrat je Milanović zapustil protokolarni dogodek, ker so med tistimi, ki so uradno postavili vence ob spomeniku umrlim, bili nekdanji hrvaški vojaki z majicami z ustaškim pozdravom Za dom spremni. Za Milanovića je povzdigovanje ustašev nesprejemljivo, ne glede na to, da je pozdrav uradno potrjen kot del grba veteranskih organizacij nekdanjih Hrvaških obrambnih sil, paravojaških enot skrajno desne Hrvaške stranke prava (HSP) leta 1991. Milanović je večkrat tudi predlagal, da bi proslavo premestili v Zagreb, ker »Knin ni Berlin«. Tam so 20. obletnico obeležili v zadnjem letu njegovega vodenja vlade.
Govoril bo Ante Gotovina
Na več gostoljubnosti v Kninu lahko računata predsednika sabora in vlade, Gordan Jandroković in Andrej Plenković, ki bosta tudi nagovorila zbrane na kninskem trgu. Največ pozornosti bo vsekakor dobil nekdanji poveljnik splitskega vojaškega območja, upokojeni general Ante Gotovina, ki bo govorec iz vrst udeležencev vojaške operacije. Gotovina je bil na sodišču v Haagu pravnomočno oproščen obtožb za vojne zločine med Nevihto in po njej.
Pred letošnjo proslavo pa je prvorazredno politično vprašanje, ali bo v vladni delegaciji tudi njen podpredsednik Milošević, ki mu je Plenković zaupal vladno koordinacijo družbenih dejavnosti ter zaščite človekovih in manjšinskih pravic. Eden najbolj izpostavljenih mlajših politikov srbskega rodu na Hrvaškem se zaveda, da bo v vsakem primeru deležen kritik – če pride ali če ne. Kot je dejal za televizijo N1, je zanj osebno in za večino hrvaških Srbov Nevihta težko vprašanje in travmatična izkušnja. »Če se bom proslave udeležil, bom to storil z iskrenim namenom, da bi izboljšali vzdušje v družbi, položaj srbske skupnosti in vseh, ki si želijo spravo in dialog.« Popolnoma razume, da je Nevihta izjemnega pomena za Hrvaško, a ne more pozabiti umorjenih civilistov, požganih hiš in eksodusa Srbov, ki so jim, kot je dejal, onemogočili vrnitev po vojni. Oglasil se je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je povedal, da bo razumel gesto predstavnikov Srbov na Hrvaškem, čeprav osebno tega ne podpira. Napovedal je, da bodo predstavniki Srbije in Republike Srbske iz BiH skupaj obeležili obletnico Nevihte v Srbiji nedaleč od Rače pri meji z BiH, kjer je v Srbijo vstopilo največ srbskih beguncev.
V vsakem primeru bosta tako Nevihta kot tragedija v Vukovarju še naprej predstavljali nasprotujoča si kolektivna spomina Hrvatov in Srbov, ker so še zmeraj močne sile, ki nočejo dialoga, saj potem ne morejo razpihovati nacionalizma in uresničevati svojih interesov.
