V času teh tridesetletnih iger za oblast sem postal upokojenec in tako DeSUS in druge stranke kot nečlan opazujem zunaj njihovih demokratičnih konstruktov. Glede na sestavo tako imenovanega izvršnega odbora DeSUS, elitnega trojanskega konja, se ne čudim hitro doseženemu razcepu stranke, ker je bil to namen »izvolitve« nove predsednice, ki ustreza tem stricem in teti.
Problematika pokojnin ni tema tega korporativnega nadstrankarskega telesa. V izračunu dolga upokojencem je bil avtor omenjenega pisma poleg tega dokaj mil. Večina sedanjih upokojencev je investitorjev in s tem anonimnih delničarjev Slovenije, ki si ga postopno prilašča nekaj »negovanih otrok«. Kar jih je dementnih, pa jih lepo »odnaša« projekt covid-19.
Žal pa na koncu ne delim optimizma z avtorjem, da bodo klientelistični borci pravo resnico spoznali na naslednjih volitvah. To so namreč mojstri manipulacij, ki obvladajo medijski svet, parlamentarno in trgovsko matematiko. Za svojo legitimnost samo še nekaj časa potrebujejo »demokratične platforme«, dokler se dokončno potihoma ne izstrelijo v sfero nedotakljivih zasebnikov in zasebne lastnine.
Z veseljem bom prebral kar koli v kariernih zgodbah mag. Miroslava Bergerja, Vijole Bertalanič, Zdravka Cankarja, Brigite Čokl, Aleša Dugulina, Tomaža Gantarja, mag. Emila Kumra, Hermana Tomažiča, Janeza Ujčiča in Milene Vrenčur.
Kot upokojencu mi ni vseeno, kdo plava v tej množični ekonomski kategoriji in zlorablja status upokojenstva v neki stranki DeSUS, ki nima z upokojenci nobene zveze več.
Marjan Zavšek, Laško