Prototip prvega digitalnega nagrobnika so sicer že leta 2017 postavili na pobreškem pokopališču v Mariboru. A tisti je bil postavljen izmišljeni osebi, nagrobnik, ki so ga sredi tega meseca postavili na žalskem pokopališču, pa je prvi, za katerega je stranka plačala. Kupci so starši lani umrlega sina, prav za digitalni nagrobnik pa so se odločili, ker se je njihov pokojni sin navduševal nad sodobno tehnologijo in so se mu s tem torej tudi na neki način poklonili.
Meja sta nebo in domišljija
Oče projekta digitalnih nagrobnikov in direktor podjetja Bio Energija Sašo Radovanovič je izpostavil, da tak nagrobnik omogoča, da po smrti človek ne (p)ostane samo del statistike, ampak je predstavljena njegova zgodba. Na nagrobniku, ki stoji v Žalcu, so tako pozornost namenili sinovemu otroštvu, delu in družini.
Danes na nagrobnikih vidimo predvsem kratke napise, ki o pokojniku običajno povedo zgolj nekaj najosnovnejših podatkov. Skozi zgodovino so se nagrobniki spreminjali, nekoč so nanje napisali veliko več kot danes, dodali so recimo tudi sliko, poklic in najrazličnejša posvetila. »Živimo v digitalni dobi. Piramide, ki so najstarejši nagrobniki, so popisane s kilometri hieroglifov, ki pripovedujejo zgodbo,« je običajne sodobne nagrobnike z zgodovinskimi primerjal Radovanovič. Na digitalnem nagrobniku si je danes mogoče ogledati poljubno število fotografij, vključen je lahko tudi videoposnetek, besedilo pa tako dolgo, kot želi naročnik. Poleg tega omogoča, da kar na daljavo položimo virtualno cvetje ali prižgemo virtualno svečo, mogoče je celo ustvariti hologram. »Digitalni nagrobnik omogoča, da nanj damo, kar koli želimo. Meja sta nebo in domišljija,« je dejal Radovanovič.
Od 6000 do 20.000 evrov
Starši, ki so se odločili, da digitalni nagrobnik v Žalcu postavijo na sinov grob, so zanj plačali šest tisoč evrov. »Za primerjavo: za običajen nagrobnik bi v Mariboru odšteli pet tisoč evrov,« je povedal Radovanovič. Najcenejši digitalni nagrobnik stane 6000 evrov, če bi si želeli tehnološko bolj dovršenega, pa zanj lahko odštejete tudi do 20.000 evrov, je ocenil.
Do ideje o razvoju digitalnih spomenikov in nagrobnikov je Radovanovič prišel med pisanjem knjige o mariborskem pokopališču. »Najstarejši nagrobniki so tam zidani v stolnico in so zelo bogati z informacijami o pokojnih. Ko sem to opazil, se mi je porodila ta ideja.«
Poleg digitalnih nagrobnikov so na voljo digitalni spomeniki, za katere se odločajo recimo občine, saj na takšen način lahko interaktivno predstavijo zgodbe različnih mestnih pomembnežev, je povedal Radovanovič. Prvi interaktivni digitalni spomenik na svetu so leta 2017 postavili v Spominskem parku generala Rudolfa Maistra v Melju v Mariboru, še en digitalni spomenik oziroma turistični vodnik po občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah pa od lani stoji v Jurovskem Dolu.
V ZDA posel z digitalnimi nagrobniki v primerjavi s Slovenijo cveti, pri nas pa bo za množično odločanje za tovrstne nagrobnike moralo miniti še nekaj časa. »Nekatera pokopališča so bolj fleksibilna, dajo projektu možnost in omogočijo, da se na del pokopališča napelje elektrika,« je pojasnil Radovanovič. Načrtujejo sicer, da bo takrat, ko bodo majhne sončne celice postale cenovno dostopnejše, digitalne nagrobnike lahko napajala kar sončna energija. »Razvijamo tudi kamero z obraznim prepoznavanjem. Da te nagrobnik ob prihodu prepozna in na primer pozdravi,« je drobec načrtov za prihodnost razkril Radovanovič.
Slovenci radovedni, ker gre za nekaj novega
Na vprašanje, zakaj je pomembno, da se sodobna tehnologija dotakne tudi pokopališč, Radovanovič odgovori s primerjavo z mobilnimi telefoni. »Spomnimo se časov, ko so se pojavili prvi 'cegli'. Takrat so jih imeli le nekateri, danes imamo mobilne telefone tako rekoč vsi. Praktično vse se je do danes premaknilo iz kamene dobe, samo kamniti nagrobniki (še) ne.« Poudaril je, da so digitalni nagrobniki pač možnost, za katero se lahko ljudje odločijo. »Gospa, ki je na žalskem pokopališču uredila digitalni nagrobnik za sina, nas je sama našla na spletu. Povpraševanje obstaja, a gre za nekaj novega. Ljudi zanima, kako deluje, kaj sploh lahko damo na takšen nagrobnik. V Sloveniji gre zaenkrat bolj za 'firbec',« je še povedal oče projekta.
Ali je prav, da pokopališča vendarle ostanejo za sodobne pojme tradicionalen kraj spomina na tiste, ki jih ni več z nami, ali je vseprisotnost sodobne tehnologije pač edini logičen korak tovrstnega razvoja, pa presodite sami.
