Za drugi mandat sem se leta 2016 odločil, ker mi v prvem ni uspelo izpolniti vseh ciljev in želja. O tretjem mandatu za zdaj še ne razmišljam, saj je do konca leta še dovolj časa za to. Trenutno nimam časa razmišljati o novem mandatu, ampak se bolj ukvarjam s tem, kaj vse moramo še storiti v slovenskem kolesarstvu.
Letni proračun KZS znaša okoli 700.000 evrov. Kako je koronakriza vplivala na finančno stanje zveze?Za zdaj nimamo večjih odpovedi sponzorjev. Drži, da nismo dobili kakšnih novih večjih sponzorjev, a nam je uspelo zadržati vse dolgoletne. Ne glede na koronakrizo smo v letošnji sezoni izpeljali že pet državnih prvenstev, vse pa kaže, da bomo izpeljali vse glavne prireditve, ki smo jih načrtovali že pred pandemijo. Zato sponzorji ne morejo imeti izgovorov, da ne izvajamo programov in da zato nismo upravičeni do njihovih sredstev. Če pa bi kakšen sponzor odstopil od sodelovanja zaradi lastnih težav pri poslovanju, ki jih je povzročila pandemija, in ne bi več želel prispevati sredstev, bi to seveda razumeli in sprejeli. V proračun kolesarske zveze sponzorji prispevajo približno tretjino sredstev, malce manj kot tretjino imamo lastnih sredstev, preostalo pa prispeva država.
Slovenija je bila prva država na svetu, ki je kljub koronavirusu izpeljala državni prvenstvi (cestna dirka pod Krvavcem in kronometer na Pokljuki) v letošnji sezoni. Kakšni so bili odzivi?Odzivov je bilo veliko, pozitivnih in negativnih. Malce sem bil razočaran nad odzivom strokovne srenje. Posamezniki in klubi so nas kritizirali, češ da razmišljamo le o elitnih tekmovalcih in da bi morali poskrbeti še za druge. Eni niso bili zadovoljni z dolžino dirke, drugi z višinskimi metri… Iz krogov ljubiteljev kolesarstva so prihajale predvsem pohvale. Idejo kolegija KZS o organizaciji prvenstev sem takoj podprl, čeprav smo se zavedali, da imamo malo časa za pripravo in da vseh zadev ne bomo mogli izpeljati maksimalno. A to, da smo po skoraj stotih dneh brez dirk uspešno izpeljali obe prvenstvi, je nesporno.
Veliko kritik je bilo na račun tega, da nacionalna televizija ni prenašala nobenega prvenstva, da je bil prenos cestne dirke na TV Tržič slab, da na Pokljuki ni bilo napovedovalca…Mislim, da ni treba na nikogar kazati s prstom, da je kriv. V tistem trenutku smo naredili največ, kar je bilo mogoče. RTV Slovenija v zadnjih letih veliko poroča o kolesarstvu, morebiti več kot vsi drugi slovenski mediji. A so se televizijci sami odločili, da zaradi časovne stiske s prenosi ne bodo improvizirali in delali »po domače«, saj imajo doma in v svetu neki ugled. Jaz ne morem reči RTV Slovenija, naj nekje najde 100.000 ali 200.000 evrov in prenaša državno prvenstvo, KZS pa nima sredstev, da bi lahko pokrila stroške prenosa. Če bi najeli ekipo, ki snema in prenaša dirke v profesionalnem kolesarstvu, bi bili stroški zelo visoki. In ker gre za tujce, bi se zapletlo, kajti nekateri, na primer Belgijci in Nizozemci, bi morali po prihodu v Slovenijo najprej v 14-dnevno karanteno. Na dirki nismo smeli imeti napovedovalca, ker smo bili v Triglavskem narodnem parku, kjer je takrat trajala sezona parjenja divjega petelina, zato je morala biti tišina. In to moreča tišina, ki je še najbolj spominjala na pogrebščino, a drugače ni šlo.
A nastop Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Jana Polanca in drugih asov na domačih prvenstvih je še povečal kolesarsko evforijo v državi.Brez dvoma. Že pred tekmovanjema sem zaradi vrhunske konkurence dejal, da gre za »majhno svetovno prvenstvo na slovenskih tleh«. Športniki so najboljši ambasadorji, še posebno če so svetovnega kova. Zato v zadnjih letih čedalje več ljudi, mladih in starih, zanima kolesarstvo, tako rekreativno kot polprofesionalno in profesionalno. Slišim, da v zadnjem času skorajda ni mogoče kupiti kolesa, saj gredo za med, da je v enem tednu težko priti do servisa in podobno. Je pa res, da KZS pri tem ne more pristaviti svojega piskrčka in reči, da bo od vsakega prodanega kolesa vzela nekaj denarja in ga namenila razvoju kolesarstva v Sloveniji.
Slovenija ima trenutno najmočnejšo kolesarsko zasedbo v svoji zgodovini. Je ustanovitev domače profesionalne ekipe realnost ali utopija?Žal utopija. Tudi če bi nekdo zagotovil 20 ali 30 milijonov evrov na sezono in ustanovil slovensko ekipo, to še ne bi pomenilo, da bi vsi slovenski profesionalci zagotovo nastopali v njej. Skoraj nemogoče je, da bi devet najboljših Slovencev vozilo v domači ekipi, v kateri bi potem potrebovali še skoraj dvajset kolesarjev. V vseh športih v Sloveniji je tako, da v ekipah niso le Slovenci, ampak tudi tujci. In tudi v drugih državah nimajo le domačih tekmovalcev, ampak tudi tujce. Vse pa je povezano z denarjem: ne vidim nikogar, ki bi šel v ta projekt in rekel, da je to zanj dober posel in da se splača. V petih letih bi bilo treba vložiti okoli 150 milijonov evrov, v desetih skoraj 300, če bi želeli, da bi slovenska profesionalna ekipa mogoče nekoč zmagala na Touru, Giru ali Vuelti.
Bo zaradi pandemije mogoče izpeljati letošnjo sezono? Si recimo predstavljate Tour brez gledalcev?Kar zadeva izpeljavo sezone, sem optimist, organizatorji pa se zavedajo nevarnosti in bodo naredili vse za varnost tekmovalcev, spremljevalnega osebja in gledalcev. Športniki tekmujejo tudi zaradi gledalcev, a to ni na prvem mestu. Športniki tekmujejo zaradi sebe, zase in za ekipo, za čim boljše rezultate. Če ne bo gledalcev ob progi, se bodo kolesarji malce slabše počutili, a to ne bo tragedija. Težko si predstavljam Tour brez gledalcev, še posebno po naših državnih prvenstvih, na katerih smo zaradi vrhunskih tekmovalcev imeli ob progi veliko ljudi.
