Feta poleti veliko obeta

Pred tem so pod enakim imenom po svetu prodajali tudi številne na prvi pogled podobne sire iz kravjega mleka, ki s pravo feto niso imeli nič skupnega. Še vedno jih lahko najdemo na trgovinskih policah pod imeni fetaki, fitaki ali podobnimi, ki namigujejo na grško feto, a podobnosti v teksturi in okusu pravzaprav sploh ni. Splača se kupiti pravo grško feto (če jo kupimo v državah EU in na njej piše »feta«, smo na pravi poti, raznim ponaredkom pa se raje izognimo). Tradicionalno poznamo dve glavni kakovosti fete, čvrsto in mehko. Čvrsta je bolj aromatična in načeloma višje kakovosti, mehka pa je cenejša, da se jo skorajda mazati in jo uporabljajo bolj za pite ter druge pečene in kuhane jedi. Prava čvrsta feta je vsestransko uporabna. Postrežemo jo lahko surovo, kot rezani namizni sir ali v solati. Manj znano je dejstvo, da iz fete, zavite v vlečeno testo in pobrizgane z dobrim oljčnim oljem, nastane imeniten grški sirov burek. Z dodatkom špinače pa špinačni. Ampak najokusnejša je sveža, surova feta. Pokapamo jo s čim boljšim ekstra deviškim oljčnim oljem, posujemo z origanom in postrežemo s kakšnimi aromatičnimi oljkami. Če dodamo še na kocke narezane kumare, paradižnik in papriko ter malo čebule, nastane grška solata, prima priloga k mesu z žara, ki jo lahko z dobrim kruhom predelamo v samostojno jed. Lahko pa feto zgolj popečemo in postrežemo v sendviču in podobno.

Grki so sir iz ovčjega in kozjega mleka izdelovali vsaj že v 8. stoletju pred našim štetjem in je bil v grški kulinariki zelo razširjen, feto kot takšno, a pod izvirnim grškim imenom prósphatos, ki pomeni mlad ali svež, pa so prvič omenjali v bizantinskem obdobju, ko so jo pridelovali na Kreti in tudi v Tesaliji. V poznem 15. stoletju je Italijan Pietro Casola, ki je obiskal Kreto, podrobno opisal, kako tam prodajajo feto, ki jo hranijo v slanici.

Feta si je ime v 17. stoletju sposodila iz italijanščine in pomeni rezina. Okoli tega zdaj vlada vprašanje, ali je to zaradi tega, ker jo pred postrežbo na krožniku pač narežemo, ali zaradi tega, ker so jo nekoč rezali na kose, ki so se podali v sod s slanico. Kdove. Najsibo tako ali drugače, privoščite si jo v kombinaciji s sveži poletno zelenjavo, ki je imamo zdaj na pretek.

ŠPAGETI S FETO IN FILEJEM PO KRETSKO

PRIPRAVA

1Čebulo narežemo, česen nasekljamo, paradižnik, papriko in bučko narežemo na majhne kose. Meso narežemo na manjše kocke. Feto narežemo na večje kocke. V loncu na malo olja popražimo čebulo in dodamo česen. Ko zadiši, primešamo paradižnik in bučko. Posolimo in počasi dušimo. V ponvi na malo olja med mešanjem popražimo papriko, da robovi porjavijo. Predenemo jo na toplo, v isti ponvi pa popečemo meso. Ko tekočina povre, prilijemo pivo in premešamo. Ko pivo povre in se meso lepo rjavkasto zapeče, ga vsujemo k papriki na toplo.

2Testenine po navodilih na embalaži skuhamo na zob in jih odcedimo. Primešamo jim zelenjavno omako in cele ali narezane razkoščičene oljke ter pustimo na toplem. Med tem močneje segrejemo isto ponev, kjer smo pekli papriko in meso, ter vanjo čim dlje vsaksebi nadevamo kocke fete. To moramo početi na močnejšem ognju, sicer se feta začne topiti, še preden se zapeče. Medtem posolimo in grobo narežemo baziliko. Ko je feta zlato popečena (če se malo stopi, nič narobe), jo odstavimo. Na krožnike nadevamo testenine z omako, nanje pa enakomerno razdelimo papriko in meso ter popečeno feto. Skupaj z listnato solato postrežemo kot samostojno jed, zraven pa ponudimo izbrano vino ali pivo.

Čas priprave in kuhanja: 30 minut

KARPAČO RDEČE PESE S FETO, PINJOLAMI IN BAZILIKO

Potrebujemo

200 g sira feta,

500 g gomoljev rdeče pese,

1 lonček pinjol,

4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja,

2 vejici bazilike,

2 žlici limonovega soka,

morsko sol,

sveže zmlet poper.

Priprava

Gomolje pese očistimo in operemo ter kuhamo pol ure oziroma toliko, da se zmehčajo. Kuhane odcedimo, malo ohladimo in olupimo ter narežemo ne zelo tenke rezine, ki jih razporedimo po servirnem krožniku. Solimo jih in popramo, prelijemo z malo olja in limonovega soka. Pustimo, da se popolnoma ohladijo. Medtem svetlo popražimo pinjole. Baziliko osmukamo. Feto nadrobimo ali narežemo ter razporedimo po rezinah pese. Posujemo z listki bazilike in pinjolami ter pobrizgamo še z malo olja in pripravljeno jed postavimo na mizo.

SLADOLED IZ FETE, JOGURTA IN MEDU

Potrebujemo

400 g grškega jogurta,

100 g sira feta,

30 g cvetličnega ali žajbljevega medu,

malo mleka.

Za prilogo po želji še lubenico, breskve, nektarine, slive, grozdje ali drugo poletno sadje.

Priprava

Jogurt, med in feto damo v močan električni mešalnik in mešamo tako dolgo, da nastane enotna gladka zmes. Nalijemo jo v širši model ali pladenj; plast ne sme biti predebela, da jo bomo lahko pozneje nalomili. Porinemo v zamrzovalnik in zamrznemo do povsem trdega. Zamrznjeno mešanico razlomimo na koščke in jih vsujemo v mešalnik (zato mora biti močan). Dodamo malo mleka (približno 1 dl) in na hitro pulzno zmeljemo, da nastane gladka in kremasta zmes. Nadevamo jo v skodelice, polijemo z malo medu in postrežemo z ohlajenim sadjem – lubenica je idealna.