Zato lahko rečemo, da je odločitev, ki so jo prejšnji teden sprejeli voditelji in voditeljice 27 držav članic glede potrditve predloga evropske komisije za okrevanje, zgodovinska.

Prvič, zaradi številk. Evropa bo imela na voljo instrument za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, da bo lahko podprla tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela. Ta instrument, imenovan Next generation EU (EU naslednje generacije), bo omogočal naložbe v okrevanje, kar bo ustvarilo okolju prijaznejšo, bolj digitalno in odpornejšo Unijo za naše otroke. To bo dopolnjeno s proračunom EU za naslednjih sedem let, tako da bo skupni sveženj znašal 1,8 bilijona evrov.

Drugič, odločitev je zgodovinska zaradi zmožnosti Evrope, da jo uresniči. Evropska komisija bo ob podpori 27 držav članic prvič v takem obsegu uporabila svojo dobro bonitetno oceno za zbiranje denarja na kapitalskih trgih za EU naslednje generacije.

V preteklih krizah so premožnejši preživeli, najranljivejši pa so plačali visoko ceno. Tokrat mora biti drugače. Tokrat se lahko postavimo na noge samo, če se medsebojno povežemo. Zato bo večina skladov EU naslednje generacije državam članicam razdeljena v obliki nepovratnih sredstev za financiranje ključnih reform in naložb. Ta evropski denar podpira projekte in ljudi od Lendave do Pirana, kar pomeni ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni in moč na svetovni ravni.

Reforme in naložbe bodo prilagojene potrebam vsake posamezne države in usklajene z našimi širšimi evropskimi cilji. Nekatere države bodo s temi sredstvi podprle reforme na trgu dela, da se poveča produktivnost, druge pa se bodo bolj osredotočile na izobraževanje in usposabljanje, da bi ljudem pomagale razviti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo. Nekatere bodo vlagale v izboljšanje digitalne infrastrukture, druge pa v prometne povezave. Vendar je ključno, da bodo vse prispevale k ciljem evropskega zelenega dogovora. 30  odstotkov od skupnih 1,8 bilijona evrov bo namenjenih porabi, povezani s podnebjem, novi sklad za pravičen prehod v višini 17,5 milijarde evrov pa bo pomagal tistim ljudem in regijam, ki morajo izvesti večjo preobrazbo kot večina.

Tretji razlog, zakaj lahko rečemo, da je odločitev zgodovinska, je dejstvo, kako bodo sredstva povrnjena. Da ne bi države članice v prihodnosti dobile višjega računa, bi morala Evropa povrniti sredstva s tem, kar imenujemo nova lastna sredstva. Ta bodo vključevala dajatev za velika tehnološka podjetja, davek na nereciklirano plastiko in uvedbo cene ogljika za uvoz iz držav z nižjimi podnebnimi cilji.

Nekateri bodo vprašali, zakaj bi morala Slovenija zbirati ali vračati denar za drugo državo, ki je na tisoče kilometrov stran. Odgovor je preprost. Blaginja Evrope je v njeni enotnosti, skupnosti in enotnem trgu. Za nas je solidarnost dejansko lastni interes, vsak evro, ki je vložen v eno državo, pa je dejansko vložen za vse.

Razmislite o tem, kaj bi se zgodilo z našim turizmom, če si ljudje iz vse Evrope ne bi mogli več privoščiti, da obiščejo Bled in druge slovenske bisere. Razmislite, kaj bi se zgodilo z našimi proizvajalci, če od svojih dobaviteljev v različnih evropskih državah ne bi mogli dobiti delov, ki jih potrebujejo. Razmislite o tem, kako kriza zahteva svoj davek od nas vseh. Pri tem gre za blaginjo ljudi, plačilno sposobnost podjetij, delovanje družbe in zdravje vsakega posameznega evropskega gospodarstva. In krize še ni konec.

Zato moramo ukrepati nemudoma, odločno in z združenimi močmi. Prejšnji teden je Evropa dokazala, da je temu kos. Seveda bodo nekateri s prstom kazali na dolgo in zahtevno srečanje na vrhu ter v tem videli obotavljanje ali šibkost. Mi v tem vidimo največji znak edinstvene moči Evrope.

Stopite korak nazaj in se ozrite naokrog. Nikjer drugje na svetu ni mogoče, da bi 27 različnih držav skupaj razpravljalo o financiranju svojega okrevanja in svoje prihodnosti. Mi smo za to potrebovali en dolg konec tedna. V tem zelo ranljivem zgodovinskem trenutku je najbolje biti v Evropi. To moramo ohraniti za vse, in sicer s sodelovanjem z vladami in parlamenti, da bo okrevanje postalo resničnost.

Našo Unijo bi bilo treba vedno soditi po tem, kaj lahko ponudi za prihodnost. Ta vizija skupne prihodnosti nam je omogočila vse drzne korake v naši zgodovini: združitev Evrope po drugi svetovni vojni in po koncu hladne vojne, oblikovanje našega skupnega trga in uvedbo naše skupne valute. Danes nam enako pogumna vizija omogoča, da naredimo še en zgodovinski korak za našo Unijo.

Ursula von der Leyen je predsednica evropske komisije.Janez Lenarčič je evropski komisar za krizno upravljanje.