Prav ta mesec mineva 35 let, odkar je na velika platna prišel kultni znanstvenofantastični film Nazaj v prihodnost (Back to the Future). Jasno, glavna poanta filma je potovanje skozi čas, na navdušenje številnih ljubiteljev avtomobilov v filmih pa je doktor Emmett Brown (Christopher Lloyd), bolj znan s kratico Doc, v filmu v časovni stroj predelal avtomobil DMC delorean. Ta je bolj kot po čemer koli drugem še dandanes znan prav po vlogi v filmu, v katerem je med drugim v prihodnosti pridobil tudi to lastnost, da je lahko letel. No, še zdaleč pa s to lastnostjo ni bil edini filmski avto, pri čemer je večini številnih drugih skupno, da so nastopali v znanstvenih fantastikah. Daljši zapis o teh sledi kdaj drugič, tokrat pa o izjemi, ki je zablestela v družinskem filmu.
Producent Jamesa Bonda
No, pravzaprav sta bili takšni dve, obe v 60. letih prejšnjega stoletja. Prvi »pravi« leteči filmski avtomobil je svoje mesto tako leta 1961 dobil v družinskem filmu The Absent-Minded Professor, v katerem inovator Ned Brainard (Fred MacMurray) s pomočjo svojega izuma omogoči svojemu fordu T, da leti po zraku. Vse skupaj je za današnje filmske standarde seveda videti milo rečeno smešno, a na filme tistega časa, ki so skušali prikazati leteče avtomobile, pač ne moremo gledati skozi današnja očala.
Sedem let kasneje je prišel na vrsto fantazijski muzikal Chitty chitty bang bang, pri katerem je zanimivo, da je za osnovo zgodbe poskrbel avtor knjig o Jamesu Bondu Ian Fleming, producent pa je bil isti kot pri številnih filmih o tajnem agentu 007, Albert R. Broccoli. S čimer se vsaka nadaljnja podobnost s filmi o Jamesu Bondu tudi neha. No, morda velja omeniti le, da je filmski kader, v katerem se avtomobil, ki mu je zaradi nenavadnega zvoka motorja prav tako ime Chitty chitty bang bang, zapelje s pečine, a ne zgrmi v prepad, temveč poleti, dejansko videti povsem spodobno.
Zdaj ga ima Peter Jackson
Izključno za potrebe snemanja filma so sicer izdelali šest avtomobilov, pri čemer niso sklenili kakšnega dogovora s katerim izmed proizvajalcev, temveč so jih naročili pri manjših »garažnih« mojstrih. Eden izmed njih, ki ima za seboj daleč najzanimivejšo zgodbo, je bil tudi povsem funkcionalen in za cestno vožnjo homologiran primerek, ki so ga sestavili pri dirkalni ekipi Alan Mann Racing v Hertfordshiru v Veliki Britaniji. Opremili so ga s fordovim motorjem V6 ter samodejnim menjalnikom, že pred snemanjem filma pa so ga tudi registrirali (dobil je tablico s kombinacijo GEN 11). »Avto je bilo izjemno težko manevrirati, saj je imel obračalni krog bojne ladje,« je po koncu snemanja povedal Dick van Dyke, ki je upodobil glavnega junaka Caractacusa Pottsa.
Po koncu snemanja je avto odkupil igralec Pierre Picton in ga vseskozi uporabljal ter se z njim udeležil številnih javnih dogodkov – avto je bil predvsem v Veliki Britaniji namreč prava zvezda. Šele leta 2011, pet let pred smrtjo, se ga je odločil prodati, 22. maja tega leta pa ga je na dražbi v Los Angelesu za 805.000 ameriških dolarjev kupil znani novozelandski filmski režiser Peter Jackson. Ta ga je prepeljal v svojo domovino in ga registriral pod oznako GEN 1l, saj je bila kombinacija GEN 11 že zasedena.
Tudi preostalih pet avtomobilov, ki so sodelovali v filmu, so kasneje uporabljali na različnih promocijskih dogodkih, primerek, ki so ga uporabili za kadre letenja, pa so prav tako prodali na dražbi – leta 2007 neznanemu zbiralcu s Floride za 505.000 dolarjev.
