Neizprosen boj za kupce, ki se bije ob zares številni konkurenci, pa tudi različni strogi pogoji, s katerimi morajo ustrezati vsem mogočim varnostnim standardom, so avtomobilske znamke, ki svoje izdelke ponujajo na evropskem trgu, domala prisilile v silovit razvoj svojih izdelkov. Drugače tu pač ne bi imeli kaj iskati. Eksotov oziroma ponudnikov sumljivega slovesa tako ni več, se pa vseeno še najdejo znamke, ki se v mislih vsaj večine kupcev še niso usidrale kot enakovredne večini, takšne, ki jih marsikdo še vedno jemlje z rezervo. Ena od njih je zagotovo korejski Ssangyong, proizvajalec (športno)terenskih avtomobilov, ki pa je bil za to kriv tudi sam. Pa ne zaradi slabih avtomobilov, temveč bolj zaradi ne ravno intenzivne prisotnosti z več različnimi modeli. No, na neki način bo zaradi omejenosti na točno določeno vrsto vozil pri njem sicer vselej šlo za nišno znamko, a ima njegova ponudba zdaj rep in glavo, z izdelki, kot je novi korando, pa bodo kmalu poskrbeli, da bodo omenjeni predsodki počasi izginili. Kot so že zdavnaj tudi pri kakšni drugi korejski znamki.
Nekaj osnove: korando je, recimo mu, srednje velik športni terenec dolžinske mere 4,45 metra, ki mu, kombinirano z 2,68 metra medosne razdalje, zagotavlja prostorno potniško kabino in s 551 litri osnovne prostornine več kot soliden prtljažnik. Oblikovno je precej samosvoj, zato se bodo (preverjeno) za njim obračali pogledi, saj deluje drugače od evropskih tekmecev – svojih korenin ne skriva, in tako je tudi prav, saj je prijetno drugačen. Jasno, ravno pri tem sicer zna koga odvrniti od nakupa, a drugačnost je pri dandanašnjem uniformiranem avtomobilskem svetu za marsikoga prej plus kot minus; bi ga pa vseeno težko označili ravno za štirikolesnega lepotca.
V notranjosti so izbrani materiali in kakovost izdelave na visoki ravni, možnosti za upravljanje nastavitev je veliko (številni gumbi in stikala, za dotik občutljiv zaslon, stikala na volanskem obroču...) in se jih hitro navadimo, vseeno pa estetski presežek voznikovo delovno okolje ni. Praktično in uporabno, to brez dvoma je, in to je zagotovo v končni fazi najbolj pomembno, a če že kje, znajo tisti, ki jim je estetika na prvem mestu, nad tem vihati nos. Položaj za volanom si nastavimo hitro in brez težav, že začetni občutek precej udobnih sedežev pa se potrdi tudi na daljših vožnjah, na katerih se korando izkaže za udoben avtomobil.
Za to poskrbi tudi 1,5-litrski bencinar s 120 kilovati (163 konji) moči, ki se je pri testnežu prenašala na prednji kolesni par in ki zadostuje v vseh razmerah, ni pa korando z njim nikakršen poskočnež. In niti varčnež ne, saj nam je porabil 8,6 litra bencina na 100 kilometrov vožnje. Tudi dinamična vožnja odpade, nenazadnje nanjo ni pripravljen 6-stopenjski ročni menjalnik, katerega prestavna ročica ima precej dolge hode, o umirjeni naravi omenjene kombinacije pa zgovorno priča tudi podatek o pospešku do stotice, ki znaša 12 sekund. Tudi v ovinkih se z ne najbolj neposrednim volanskim mehanizmom ne bo peljalo kot po tračnicah, a za mirno, udobno in brezstresno vožnjo je korando kot nalašč in pričakovanja celo preseže.
Kot bi torej lahko dejali za celotno izkušnjo. Ko pod črto seštejemo občutke po dvotedenskem druženju, so ti namreč precej pozitivni; korando je spodoben predstavnik svojega razreda, ki se brez težav postavi ob bok večini tekmecev, a do najboljših vseeno še ne seže. Zna pa tudi njim štrene mešati zaradi ugodne cene – s popolno opremo exclusive po ceniku sicer stane 28.990 evrov, a z različnimi popusti se ta lahko spusti celo do dobrih 20 tisočakov.
