Predsednik drugega senata španskega vrhovnega sodišča Manuel Marchena je izdal sodni nalog za razveljavitev odprtega režima prestajanja kazni, ki je bil odobren bivši predsednici katalonskega parlamenta Marii Carme Forcadell, da bi lahko skrbela za bolno mater. Forcadellova je bila oktobra lani obsojena na 11-letno zaporno kazen skupaj z nekdanjim podpredsednikom katalonske vlade (generalitat) Oriolom Junquerasom in še sedmimi politiki. Najvišjo kazen je dobil Junqueras (13 let), preostali pa od 9 do 12 let zaradi kaznivega dejanja vstajništva (sedicion) pri poskusu razglasitve samostojne Katalonije leta 2017.
Obsojeni prestajajo kazen v Kataloniji, kjer imajo katalonske oblasti in sodstvo po zakonu pristojnost podeljevanja ugodnosti pri prestajanju kazenskega zapora in lahko pri tem uporabijo načelo fleksibilnosti, zapisano v členu 100.2 kazenskega zakonika. Za špansko tožilstvo in vrhovno sodišče pa je prav to sporno, ker so katalonska vlada in institucije avtonomne pokrajine v rokah somišljenikov obsojenih nacionalističnih politikov, zato menijo, da je treba Kataloniji te pristojnosti omejiti ali odvzeti.
Špansko vrhovno sodišče je v razsodbi, ki jo je sprejelo pretekli četrtek, pritrdilo vsem trem predpostavkam, podanim v pritožbi tožilstva. To je, da je za podelitev ugodnosti oziroma prost izhod obsojenim minilo premalo časa, da katalonske oblasti po svoje tolmačijo izrečeno sodbo in da morajo biti ugodnosti pri režimu prestajanja kazni povezane s programom prevzgoje in ponovne socializacije obsojenih nacionalističnih politikov. Špansko vrhovno sodišče je te teze tožilstva sprejelo v nasprotju s katalonskimi sodniki, ki so pritožbo tožilstva že zavrnili na prvi stopnji z utemeljitvijo, da je prevzgojna obravnava političnih zapornikov zaradi vstajništva v nasprotju z načelom svobodnega izražanja idej.
Tožilstvo zahteva »program rehabilitacije«
Zahtevo tožilstva, da se za katalonske politične zapornike uvede »program rehabilitacije z namenom, da se naučijo spoštovanja zakonov«, je do zdaj zavrnilo že sedem katalonskih sodnikov. Sodnica Maria Jesus Arnau iz petega sodišča, pristojnega za socialno varstvo zapornikov in nadzor nad njimi, je uporabila prej omenjeni člen in odobrila poseben režim sedmim od devetih obsojencev. Pritožbo tožilstva je zavrnila z utemeljitvijo, da tožilstvo poskuša z zahtevo po posebnem prevzgojnem programu za vstajništvo »spremeniti ali modificirati politično mišljenje in ideologijo« obsojenih, kar da je v izrecnem nasprotju z ustavo in temeljnimi človekovimi pravicami. Dejala je, da je nacionalistična ideologija »legitimna« in jo dovoljuje pravni sistem, zato ne more biti predmet prevzgoje obsojenih, in dodala, da v zaporih enaindvajsetega stoletja ni programov prevzgoje za kaznivo dejanje vstajništva.
