Ljudje zelo dobro razumemo besedico dolg, kljub temu pa mnogi vsak mesec porabijo občutno več, kot dejansko zaslužijo, a kaj ko je sposojeni denar treba vrniti. Z obrestmi vred. Tudi poslovna kultura na najvišji ravni dolg obravnava kot nekaj običajnega, vse dokler so ga podjetja sposobna vračati. Zneski najbolj zadolženih pa so astronomski.
Skupina Volkswagen, pod katero sodijo tudi avtomobilski proizvajalci Audi, Porsche, Seat, Škoda in Volkswagen, je lani izdelala 11 milijonov vozil, kar je bilo dovolj za prvo mesto pred Toyoto. Njihovi prihodki so zrasli za 6,6 odstotka na 252,6 milijarde evrov, operativni dobiček pa je dosegel 19,3 milijarde. Na prvo žogo bi dejali, da lahko 670.000 zaposlenih z optimizmom gleda v prihodnost, a ni nujno tako. Študija 900 največjih globalnih podjetij je namreč pokazala, da je skupina Volkswagen med dolžniki na prvem mestu, njen dolg pa je kar 192 milijard ameriških dolarjev. So lahko zaposleni in delničarji prestrašeni? »Koronavirus je spremenil vse,« je povedal strokovnjak za portfelje Seth Meyer in dodal: »Zdaj je pomembno ohranjanje kapitala in oblikovanje potrjene bilance.«
Brez potrebnih sredstev ni rasti
Za primerjavo: dolg Volkswagna je celo višji, kot ga imata Južnoafriška republika (180 milijard) in Madžarska (102 milijardi), kar je milo rečeno strašljivo. Očitno pa gre za vzorec, ki je blizu največjim avtomobilskim podjetjem. Daimlerjev dolg je tretji najvišji (151 milijard), med deseterico najbolj zadolženih podjetij pa so še Toyota (138), Ford (122) in BMW (114). Je ogroženo preživetje kakšnega izmed velikanov? Analitiki pravijo, da je kombinacija sposojanja denarja na eni in izdaje obveznic na drugi strani smiselna, a lahko ob previsokem zadolževanju to na podjetja deluje katastrofalno, sploh v času gospodarske krize, ko dolg postane »radioaktiven«. Za širitev, diverzifikacijo in rast je seveda treba imeti znatna finančna sredstva. Čeprav je finančna kriza iz leta 2008 marsikoga prisilila v razmišljanje, da dolg ni dober, pa se je zgodilo nasprotno. Centralne banke so obrestne mere znižale na rekordno raven, zato so se podjetja zadolževala kot še nikoli prej.
Ne samo da je dolg podjetij narasel, temveč je postal občutno slabši. Delež obveznic naložbenega razreda se je med zadnjima dvema krizama z 90 znižal na 77 odstotkov, bolj tvegana posojila s finančnim vzvodom in visokodonosne obveznice so dosegli 9 trilijonov dolarjev, investitorji pa so bili za nameček slabše zavarovani. Posledica je več nesolventnih podjetij, ki so v zadnjih mesecih razglasila bankrot, mnoge ta usoda še čaka v prihodnjih mesecih in letih, ko bo dolgove treba poplačati. Morebitna dolgotrajna recesija bo imela katastrofalen učinek. Mnoga podjetja so se znašla v začaranem krogu. Zadolževala so se bodisi zato, da so ostala nad gladino, ali pa so refinancirala dolg in odkupovala svoje delnice. Toda njihov dolg je samo naraščal. Seveda lahek denar ni vedno slab. Posojila in obveznice lahko podjetje smiselno uporabi za investicije, zaposlovanje in zvišanje produktivnosti, je pa res, da se manjša podjetja hitreje ujamejo v zanko kot večja, tudi nekateri industrijski sektorji so bolj ranljivi kot drugi. Kljub temu za največje dolžnike velja, da so dovolj močni in kredibilni, da bodo dolgove poplačali.
Drugič se tveganje ni izplačalo
Poučna je zgodba podjetja za najem avtomobilov Hertz. Leta 1973 v času vietnamske vojne je embargo na nafto grozil, da bo porušil temelje ameriške ekonomije. Na bencinskih črpalkah je primanjkovalo goriva, avtoceste so bile skorajda prazne. Podjetje se je odločilo za drastično potezo, zadolžilo se je in svoj vozni park prilagodilo dejanskim razmeram z oddajo majhnih, okolju prijaznih vozil. Tveganje se jim je izplačalo, prihodek in dobiček sta bila rekordna. Skorajda pol stoletja kasneje je velikan bankrotiral, posledice koronavirusa so bile uničujoče tudi zato, ker so bili zadolženi za 17 milijard dolarjev oziroma 12.400 za vsak avto, vreden 10.000 dolarjev. Tveganje, ki je nekoč prineslo razcvet, jih je sedaj pokopalo. »Poslovni modeli so se skozi desetletja resda spreminjali, toda mnoga podjetja za preživetje najemajo kredite, hkrati pa pozabljajo, da jih bodo nekoč morala vrniti. Nekatera svoj propad samo preložijo za nekaj let,« je prepričan Mark Zandi, ekonomist pri Moody's.
Mnoga znana podjetja so v zadnji finančni krizi bankrotirala, na primer Enron, WorldCom ali Lehman Brothers, a obstaja tudi seznam velikih, ki so se bankrota v preteklosti rešili, med njimi so na primer Apple, General Motors, Chrysler in Texaco. Težko je verjeti, da se je tehnološki velikan leta 1997 znašel na robu preživetja, nato pa ga je s 150-milijonsko investicijo rešil Microsoft. Danes je Apple po tržni kapitalizaciji eno največjih podjetij na svetu, ki ima tudi blizu 200 milijard denarnih rezerv.
