Ljubljanski gasilci so sredi julija med fužinskim mostom in mostom na vzhodni obvoznici iz Ljubljanice potegnili žensko truplo. Kot je v imenu Policijske uprave Ljubljana pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Aleksandra Golec, so ljubljanski policisti letos do zdaj obravnavali en primer najdbe trupla na območju Ljubljanice ter tri primere, ko je oseba skočila oziroma padla v Ljubljanico in so jo policisti s posredovanjem rešili.

V začetku maja je denimo na Petkovškovem nabrežju v reko padel moški, a je imela spomladanska nesreča srečnejši konec od julijskega dogodka, saj so moškemu pomagali na kopno. Je pa takrat na občinskem portalu Pobude meščanov ponovno oživela razprava o (ne)ustrezni reševalni opremi Ljubljanice v primeru reševanja iz vode. Nekateri občani namreč ljubljansko mestno občino že nekaj časa opozarjajo, da je ob strugi mestne reke, predvsem v delu, kjer reka teče skozi najbolj urbani del mestnega središča, nameščenih premalo reševalnih obročev in da reševalne lestve niso dovolj vidne ne iz vode ne z nabrežja.

Območje Ljubljanice je namreč vse bolj priljubljeno za številne aktivnosti, od sprehajanja in druženja na nabrežjih do vožnje z ladjico, kanuji ali supanja. »Ker so lestve preslabo označene in neprimerno pobarvane, se jih podnevi ne vidi. Ker niso osvetljene, se jih ne vidi niti ponoči. V mestih po Evropi so lestve pobarvane s svetlo odsevno barvo, ponoči pa so diskretno osvetljene,« se je na mestno oblast že nekajkrat obrnil občan in med drugim predlagal, da naj na občini reševalne lestve prebarvajo z rumeno barvo, da bodo bolj opazne podnevi, ponoči pa naj jih »diskretno« osvetlijo.

Sivo barvo določili s katalogom

Na ljubljanski mestni občini se z očitkom o »nevidnih« reševalnih lestvah soočajo že nekaj časa. Pred štirimi leti so na občini ob tem pojasnili, da so reševalne lestve v pristojnosti države, a da so se »kljub temu angažirali« ter jih takrat prebarvali in opremili z odsevniki.

Na občini tudi ves čas zagotavljajo, da je nekaj več kot dvajset sivih reševalnih lestev med Špico in Plečnikovimi zapornicami ustrezno opremljenih. »Reševalne lestve ob reki Ljubljanici se dobro vidijo in so ustrezno označene z odbojnimi svetlobnimi trakovi. Ljubljana je zaradi javne razsvetljave vedno dovolj svetla, da zagotavlja njihovo vidnost in varnost,« so večkrat zapisali na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki ga vodi David Polutnik. Ob tem so na občini pojasnili, da so odsevniki na lestvah nameščeni tako, da se z gladine reke vidijo dolvodno, torej s perspektive ponesrečenca. »Ker vedno rešujemo v smeri vodnega toka. S tako namestitvijo minimiziramo svetlobno onesnaževanje okolja in hkrati zagotavljamo vidnost lestev tam, kjer je potrebno,« so poudarili. Že pred časom so na občini tudi pojasnili, da so barvo lestev določili s pomočjo kataloga cestne opreme in uličnega pohištva za urejanja javnega prostora na območju ljubljanske občine.

Obroči na vstopno-izstopnih točkah

Ob strugi Ljubljanice so nameščeni tudi reševalni obroči. Kot so navedli na občini, so obroči v varnostnih omaricah v pristanišču na Špici in na vseh vstopno-izstopnih mestih, ki služijo predvsem za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov ladjic, upravlja pa jih javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice. Vstopno-izstopnih mest je ob Ljubljanici enajst, razporejena pa so med Žitnim mostom na Poljanskem nasipu in nabrežjem na Prulah oziroma v osi ulice Privoz. Reševalni obroči sicer niso zgolj ob Ljubljanici, ampak na primer tudi ob Koseškem bajerju, kjer je občina nove obroče z vrvjo namestila lani.

Na Ljubljanici ob nesrečah posredujejo tudi ljubljanski gasilci. Kot je v imenu Gasilske brigade Ljubljana pojasnil svetovalec za javno gasilsko službo Robert Okorn, imajo ljubljanski gasilci primerno opremo za reševanje iz vode kot tudi ustrezno znanje, oboje pa ves čas še nadgrajujejo. Na posredovanje so tudi ves čas pripravljeni, saj so v vsaki izmeni vedno tudi potapljači.