V času pridobivanja naslova gazele pred 14 leti ste bili ponosni na vašo ekipo in podjetje, ki teče na dolge proge. Če pogledamo petletno povprečje, ste število zaposlenih povečali za skoraj trikrat in prihodke za okoli 20-krat. Kaj je pogonsko gorivo ali ključni dejavnik rasti?

Stane Plaskan: Pogonsko gorivo je pravzaprav še vedno enako. Žene nas entuziazem, zdi se mi, da je ne samo meni, ampak tudi mojim otrokom delo hobi. Lahko rečem, da so pogonsko gorivo inovativnost in odzivi, ki jih dobimo od naših kupcev. Tako nastane neka pozitivna zanka, ki nas spodbuja, da delamo naprej in bolje. Poleg tega je zelo pomemben odnos med sodelavci. Vedno vprašam ljudi, kakšne občutke imajo, ko pridejo v službo, saj je po mojem mnenju najslabše iti v službo s cmokom v grlu. Zato skušamo ustvariti okolje, ki je pozitivno, in ne pozabljamo na sodelavce. Stavba je sicer lepa, ampak če stavba nima prave vsebine, pravih zaposlenih in pravih odnosov, potem vse skupaj ni vredno nič. Včasih tudi z veliko denarja ne moreš zadržati zaposlenega, zato je treba ustvariti dobro delovno okolje.

Podjetji sta dobrih 20 kilometrov narazen na obronkih Reške planine in Mrzlice, za slovenske razmere daleč stran od univerzitetnih in raziskovalnih centrov. Kako visokotehnološkim podvigom tako dobro uspeva na tem prostoru?

Andrej Orožen: Mi smo locirani na sončni strani, Dat-Con pa je ob avtocesti. To prednost jim malce zavidamo. Razlog, da uspevamo, pa je morda tudi malo zgodovinski. Če pogledamo zasavsko regijo, je bila vedno zelo usmerjena v tehniko. Pridnost in inovativnost sta bili za tehnične rešitve vedno prisotni. Velike inovacije so bile denimo na področju rudarstva, tukaj je bil narejen tudi prvi pralni stroj. Zgodovinsko prostor nikoli ni bil ovira, sploh pri visokotehnološko zahtevnih podjetjih, kjer tudi logistika ne predstavlja velikega problema, saj so izdelki, ki jih proizvajamo, majhni, internetne povezave pa so enako hitre kot drugje. Vse drugo pa ni tako zelo vezano na lokacijo. Dobra ideja in strategija ter dobri sodelavci – to je recept za uspeh. Ne bi se mogel bolj strinjati z gospodom Stanetom, da je srečo treba generirati. Nesebično deliti znanje je pri nas kultura. Tudi inovativnost je zelo pomembna. Ne gre drugače. Za novo rešitev, nekaj, kar še ne obstaja, moraš pač biti inovativen in kolikor smo bolj inovativni od konkurence, toliko je na koncu naša rešitev bolj sprejemljiva za stranko oziroma kot rešitev nekoga drugega. Naše stranke so med drugim ameriška vesoljska agencija Nasa, Volvo, Fiat, Scania, General Motors.

V podjetje sedaj prihajajo generacije inženirjev, ki so precej mlajši od podjetja. Kdo se komu prilagaja?

Stane Plaskan: Pravzaprav imam srečo, da imam otroke, saj ugotoviš, da ne moreš ukrojiti nove generacije po svojem vzoru, ampak moraš ti stopiti korak bližje njim. V našem podjetju smo otrokom prepustili že kar veliko. Ne v smislu menedžerskih funkcij, ampak operativnega dela. Vzgojili smo novo generacijo, ki uspešno prevzema vloge v podjetju. In dobra stvar je, da so naši nasledniki postali most med zelo mladimi generacijami, ki prihajajo, in nami, malo starejšimi v podjetju. Vesel sem, ko vidim nove načine razmišljanja. V prodajo smo uvedli tudi popolnoma novo, mlado ekipo in smo res presenečeni nad rezultati. To je še en pomemben člen. Lahko narediš izdelek, ki je vreden zlata, vendar če ga ne znaš prodati, ni vreden nič. Brez prodaje ni zadovoljstva razvojnikov. Imamo tudi izjemno mlado razvojno ekipo, povprečna starost je pod 30 let. Imamo pa seveda tudi dva ali tri starejše zaposlene, ki jih nočemo izpustiti, ker so dober amortizer, saj znajo v pravem trenutku usmeriti zagnanost mladih. Na podoben način delujejo kickstarter podjetja. Ponosen sem, da smo tudi mi lansirali kickstarter podjetje Chipolo, ki je zdaj samostojno podjetje, ki deluje v Zasavju.

Dewesoftovi instrumenti so že bili v vesolju in je težko najti svetovne proizvajalce oziroma tiste, ki jih uporabljajo. Kje so za 20-letno podjetje danes največji izzivi – v tehnologiji, prodaji, trženju ali morda človeškem kapitalu?

Andrej Orožen: Vedno, ko dobim takšno vprašanje, razmišljam, da bom ne glede na vrstni red, ki se ga bom lotil, dobil kritike. Zato bom odgovoril po vrstnem redu, kot sem bil vprašan. V tehnologiji ne smemo zaostati. S tem mislim tehnološke rešitve na področju elektronike, računalniških procesorjev, videokamer… Za vse, kar je novorazvitega v svetu, se moramo potruditi, da takoj z veliko domišljije implementiramo v naše rešitve. Vse najmodernejše tehnologije moramo obravnavati in videti, ali lahko na področju merilne tehnike z njimi nekaj dodamo. Poleg tega imamo še lasten razvoj, ki ga prirejamo z zmogljivostmi teh najnovejših tehnologij in tako ostajamo na samem vrhu. Kar se tiče prodaje, ta sicer ni več v stilu od vrat do vrat, vendar kljub temu želijo tehniki merilni instrument prijeti, priključiti, preizkusiti, izmeriti in pogledati rezultate. Sedaj moramo kar se da koristno kombinirati med virtualnim in fizičnim načinom prodaje. Marketing pa nam z vsemi novimi razvojnimi možnostmi digitalne tehnike daje večjo možnost prodirati do zadnjega potencialnega kupca. Tretje področje – kadri. Vse, kar smo v Dewesoftu naredili do danes, so naredili sodelavci in zaposleni pri nas. Trudimo se dobiti najboljše ljudi, pa naj bodo ti že izkušeni, ki imajo ogromno znanja, ali mladi z voljo do učenja in brihtne glave, ki prinesejo neko svežino, da se dela še bolje. Seveda naredimo vse, da se ta ekipa integrira v neko celoto, saj se takrat odpre vse – prenos znanja, delovni dan postane neomejen, ker si ljudje želijo delati drug z drugim, želijo se učiti in pokazati, da so dobri. Uravnotežena tekmovalnost in svoboden duh, ki na koncu zadovolji še najbolj zahtevno stranko.

Konkurenca na mednarodnih trgih je huda. Večji del vašega prodajnega programa je vezan na občutljive dejavnosti varnosti in varovanja. Kako se majhno slovensko podjetje uveljavi v teh vodah in kako pri tem pomaga vstop tujega partnerja?

Stane Plaskan: Moram reči, da ta pot ni enostavna. Leta 1992 smo začeli z merilno tehniko, zdaj smo popolnoma usmerjeni v varnost – vsi naši izdelki so uporabljeni na varnostnem področju, torej varovanje državnih mej, infrastrukture… Na tem področju je, če pogledamo nazaj, še bistveno težje uspeti kot na drugih. Tukaj inovativnost sama v prvem koraku ne prinese uspeha, ker je trg tako konservativen. To so zelo klasične in zakoreninjene rešitve, navdušiti poskušaš tehnike, ki so starejše generacije in uporabljajo iste rešitve že desetletje ali dve. Velike kupce bolj pritegne, če smo zanesljiv in kvaliteten dobavitelj kot pa naša inovativnost. Najprej ti morajo odpreti vrata, kar lahko traja deset let, nato so na vrsti inovacije. Recimo, francosko podjetje Safran, ki med drugim dela motorje za Airbus. Lani so naredili ODIT našega podjetja. Ta je naravnan na najvišji kriterij, torej izdelavo letalskih motorjev oziroma komponent za letalsko industrijo. Odkrito povedano se ne bom preveč hvalil, saj smo bili komaj zadostni. Spraševali so nas o stvareh, o katerih mi sploh še nismo slišali. Takrat smo ugotovili, koliko se še moramo naučiti. Ne vem, zakaj, mogoče smo jim bili simpatični, mogoče so prepoznali našo inovativnost, ampak letos smo od njih dobili prva naročila. Mi smo pa njihov kupec že 15 let, od njih namreč kupujemo komponente. Res je, da je včasih naša prednost tudi cena. Podjetje Safran vse naredi s premislekom, izdelek razvijajo približno trikrat več časa kot mi in v ozadju tega izdelka je približno desetkrat več dokumentacije. Mogoče bi se kdo temu nespametno le nasmehnil. Ampak ta nasmeh je kisel. Opaziš, da ni vse iz trte izvito. Njihov razvoj je naravnan na razvoj letalskih komponent in vedeti moramo, da so pri tem kriteriji izjemno zahtevni. Zdaj, ko se je izvedelo, da nas je sprejel eden od velikih kupcev, so nas tudi drugi.

Pravijo, da so v krizi dobri še boljši in slabi še slabši. Tudi trenutno smo v nekakšni svetovni zmešnjavi ekonomskih, socialnih in zdravstvenih izzivov. Kje vidite priložnosti?

Andrej Orožen: Zelo pameten gospod je nekoč rekel, da ne smeš biti zadolžen in moraš imeti nizke fiksne stroške. Mi smo se 20 let pripravljali na to, da smo zmeraj imeli sredstva, ki so namenjena novim investicijam in se zato nikoli ni bilo treba zadolževati. To nam je omogočilo dvoje: vlaganje v razvoj novih izdelkov in nemoteno financiranje prihodkov naših zaposlenih. Ne glede na to, ali so delali na sedežu podjetja ali od doma, so se zaposleni počutili varne. V času korone so naši največji kupci malenkost zaustavili svoje proizvodnje in nam tako pustili nekaj več miru pri delu. Zato nam je uspelo doseči rekordne rezultate prodaje, saj smo lahko nemoteno dobavljali vse, kar je bilo naročeno pred samo krizo. Na področju družbene odgovornosti pa smo se v času epidemije namesto spodbujanju mladih podjetnikov posvetili družbeni odgovornosti glede zaščitnih sredstev in vsega, kar se je v času korone dogajalo.

Stane Plaskan: Naši kupci so po vsem svetu, prodaja je zato mogoče malo bolj zahtevna, saj zahteva fizično prisotnost. Vsak teden smo imeli obiske iz tujine in obratno. Korona je to ustavila. Lahko rečem, da je bil to čas, ko smo imeli malo več miru. Bolj smo se lahko posvetili sebi, se v podjetju še bolj povezali, saj smo lahko imeli več sestankov in se odprto pogovarjali o stvareh, za kar prej ni bilo časa. Vse postopke v podjetju smo uvedli podobno kot Dewesoft, torej zelo odgovorno od prvega dne, ko smo razumeli, kaj se dogaja in kakšne posledice lahko imamo zaradi tega. Imeli smo srečo, da smo si zaščitno opremo priskrbeli pravočasno, da nismo ostali v takšni banalni situaciji kot naša država. Tako kot Dewesoft smo tudi mi to opremo darovali bližnjim institucijam, kot sta dom za ostarele in zdravstveni dom. Zdi se mi, da smo pozabili na okolje, kapitalizem v slabem pomenu besede pa nas lahko žene čez rob. Želim si, da bi družbo naredili bolj socialno, saj ne moreš biti srečen, če so vsi okoli tebe nesrečni. Ustvarjati moramo okolje, ki bo prinašalo srečo vsaj večini ljudi, zato moramo postati bolj družbeno odgovorni. Tudi posamezniki lahko naredimo veliko.