Odzivi na spremembo statusa Hagije Sofije v mošejo »so ponovno razkrile sovražnost Grčije do islama in Turčije«, je danes dejal tiskovni predstavnik turškega ministrstva Hami Aksoj.
Ankara je tudi obsodila izjave grških vladnih predstavnikov in parlamentarcev ter zažiganje turške zastave v Solunu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Kar se dogaja danes v Istanbulu, ni znak moči, ampak šibkosti,« je v petek izjavil grški premier Kiriakos Micotakis. Zunanje ministrstvo v Atenah pa je sporočilo, da mednarodna skupnost v 21. stoletju z osuplostjo opazuje versko in nacionalistično bahanje današnje Turčije.
V petek opoldne so po grških cerkvah zadoneli zvonovi, zastave pa so spustili na pol droga, da bi s tem izrazili nasprotovanje "brezbožni oskrunitvi" nekdanje katedrale.
V grški prestolnici Atene kot tudi v Solunu so različne verske in nacionalistične skupine v petek pripravile proteste, ki se jih je udeležilo več deset ljudi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Kasneje je vodja grške pravoslavne cerkve, nadškof Hieronim, v atenski katedrali vodil posebno mašo, med katero je zapel hvalnico v čast devici Mariji. Po grški tradiciji naj bi enak obred v Hagiji Sofiji potekal na predvečer padca Bizantinskega cesarstva v roke otomanskih osvajalcev leta 1453.
Hagija Sofija je bila zgrajena v 6. stoletju. Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej.
Vrhovno turško sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo status Hagije Sofije kot muzeja. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je nato odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti.
V Istanbulu je v petek v Hagiji Sofiji kot mošeji prvič potekala molitev, ki jo je vodil sam Erdogan. Po njegovih navedbah naj bi se molitve, ki so jo prenašali na televiziji, udeležilo 350.000 ljudi.
