Ker je bila v tistem času poraba električne energije na Slovenskem zelo majhna, intenzivne strojno opremljene industrije je bilo malo, po vaseh pa so brlele petrolejke, so z električno energijo s Fale oskrbovali celo hrvaški Zagreb. Industrijska rast v obdobju po koncu prve svetovne vojne je zahtevala gradnjo novih elektrarn na Dravi, ki je bila zaradi bogatega vodnega toka najprimernejša, vendar je gradnjo oviralo pomanjkanje denarja. Tako so naslednji dve elektrarni, Dravograd in Mariborski otok, med drugo svetovno vojno začeli graditi Nemci, vendar jim je uspelo dokončati samo Dravograd. Potencial (zgornje) Save so z izgradnjo HE Moste in Medvode začeli izkoriščati šele v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne. V letih samostojne Slovenije je prišel na vrsto še vodotok spodnje Save, medtem ko območje srednje Save še čaka na odločitve. Veriga HE na spodnji Savi bo dokončana z izgradnjo HE Mokrice, katere gradnja se zaradi različnih vzrokov odmika iz leta v leto – po prvotnih načrtih bi morala biti že zdavnaj zgrajena. Ker so izgradnjo posameznih elektrarn na spodnji Savi načrtovali že za časa Kraljevine Jugoslavije, celotno verigo pa v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je tako gledano zamuda res gromozanska.

Električna centrala pri Krškem.

Zagrebški listi poročajo: Pretekli teden se je vršilo v vprašanju električne centrale dvoje razprav, v Krškem in Brežicah. Na eni teh razprav so se rešavala tehniška vprašanja ter se je vršil nekak komisijonelni pregled terena, ki je tudi zaključen. Druga razprava se je vršila z interesenti, s katerimi je v zvezi eksproprijacijsko postopanje. Pri razpravah so sodelovali tudi delegati pokrajinske uprave v Ljubljani, posebni odbor zagrebške občine, kateremu sta bila na čelu inženerja tamošnje električne centrale Vrbanić in Višković ter okoli 1000 interesentov preko kojih zemljišč je treba graditi kanal in kjer bo postavljena sama centrala. M. dr. je občina Brežice zahtevala da se jej da letno 1500 HP struje brezplačno. Zagreb je nudil isto ceno, ki velja tudi za Zagreb in na to je tudi ljubljanska vlada pristala. Grof Atems je zahteval, da se mu za ribolov da letno 600.000 K, on pa vsega nalovi 800 kg rib na leto. Uslužnost ljubljanske vlade je bila izredna, ona je vse zahteve dovedla na pravo mero. Koncesijo bo ljubljanska vlada izdala do konca julija. Preko zime se mora urediti finansiranje tega projekta ker treba zato 200,000.000 dinarjev. Z gradnjo bi se potem pričelo spomladi.

Jutro, 3. julija 1923

Hidroelektrična centrala na Krškem polju.

Zagreb, 1. marca. (Izv.) Na današnji seji občinskega sveta je bila na dnevnem redu razprava o zgraditvi hidroelektrične centrale na Krškem polju. Soglasno se je sklenilo, da je z ozirom na zagrebške občinske interese potrebna lastna hidroelektrična centrala. Radi tega so ponudbe falske elektrarne nesprejemljive. Po mnenju strokovnjakov bi bila lastna centrala najrentabilnejša. Ponudba »Motor-Kolumbusa« je najugodnejša. Zato se bo za zagrebško mesto gradila hidroelektrična centrala na Krškem polju.

Slovenec, 2. marca 1927

Sedem novih HC na Savi

Potrebe po električni energiji so pri nas še vedno velike. Kljub temu, da proizvodnja električnega toka v hitrem tempu stalno narašča, so te potrebe vendar vsak dan večje. (…)

Samo nove hidrocentrale bodo dale letno blizu 800 milijonov kilovatnih ur. (…)

Sedem novih hidrocentral pa je začrtano na Savi od Renk do Krškega. Nad Zidanim mostom naj bi bile tri take elektrarne – RENKE, TRBOVLJE in SUHADOL, štiri pa pod Zidanim mostom – VRHOVO, BOŠTANJ, BLANCA in KRŠKO. Za hidrocentralo v Krškem je že izdelan idejni načrt. Nove vodne elektrarne naj bi izkoristile 71-metrski padec vode. (…) Vsaka elektrarna naj bi imela agregate po 26.000 kW, skupno pa bi te centrale dajale skoraj milijardo kilovatnih ur letno.

Elektrarne nad Zidanim mostom naj bi imele po dve, niže pa po tri cevne turbine. Tovarni Litostroj in Rade Končar se že pripravljata na izdelavo potrebnih turbin in generatorjev. (…)

Za vse te elektrarne bodo zgradili eno servisno delavnico, obrat v električnih centralah pa bo docela avtomatiziran, tako da bo v vsaki hidroelektrarni zmagoval vsa dela po en človek. (…)

Zasavski tednik, 21. oktobra 1959

Spodnja Sava – važen vir električne energije

Po zlomu okupatorskih sil je začela nova socialistična Jugoslavija obnavljati porušeno domovino. Najprej je bilo treba misliti na stanovanja in zagotoviti prehrano, obnoviti šole, razne komunikacije in druge objekte.

Toda še važnejša naloga je bila skrb za gospodarski napredek, za razvoj težke bazične industrije, ki je predvojna Jugoslavija skoro ni imela. (…)

Težko vprašanje pri študiju zasnov spodnjesavskih hidroelektrarn je bilo vprašanje, ali je ekonomsko opravičljivo prelaganje glavne železniške proge Ljubljana – Zagreb. Dolgotrajne analize so dale jasen odgovor, da bi bilo neekonomsko vsako prelaganje oziroma nadviševanje železniške proge v večjem obsegu, ker bi morali to izvesti med neprekinjenim obratovanjem. Zato smo osvojili pogoj železnice, da sme biti kota normalne zajezitve maksimalno 1,70 m izpod nivelete tira.

Po izvršenih vseh zgoraj navedenih preddelih in raziskavah je izdelal Inženirski biro Elektroprojekt v Ljubljani po naročilu ELES-a investicijski program za spodnjesavski energetski sistem. (…)

Pri Spodnjesavski verigi nameravajo vgraditi prvič v Jugoslaviji moderne cevne turbine v jaškasti oziroma hruškasti izvedbi, odvisno od tega koliko bo naša industrija sposobna dobaviti take stroje. (…)

Rok izgradnje za posamezne savske stopnje je predviden na dve in pol leti. (…)

Zasavski tednik, 7. marca 1963

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib