Našla je trenerje, ki so ji pomagali pri uvajanju v svet boksa v parku, na dvoriščih in za štirimi stenami hiš. A v pravo boksarsko športnico jo je spremenil šele nekdanji iranski svetovni prvak v boksu Mahjar Monšipur. Športne funkcionarje v Iranu je na več sestankih prepričevala, naj ji omogočijo boksarsko kariero, a so oblasti ostale nepopustljive. Pred dvema letoma se je odpravila v Francijo, kjer je prvič stopila v boksarski ring s svetlečim zelenim dresom v svojih državnih barvah in imenom države. Nasproti ji je stala francoska boksarka, ki je za seboj že imela štiri boje, Khademova pa je bila brez boksarskih izkušenj. Bojevala se je s srcem. Kot pravi, je boksala za svojo državo in – zmagala. Bila je bridka zmaga. Ker je njen trener dobil namige, da bi lahko ob vrnitvi v Iran pristala za zapahi, ker deli njenega telesa niso bili zakriti z oblačili, se je odločila ostati v izgnanstvu. Iranske oblasti so sicer pozneje zanikale, da bi jo hotele aretirati. Toda Khademova je ostala v Franciji, kjer je v ring stopila še dvanajstkrat, iz njega pa z desetimi zmagami. Njena mama, katero sama opisuje kot feministko, jo je ves čas podpirala, čeprav si je želela, da bi se raje preizkusila v kakšnem drugem športu. Kot prva Iranka, ki se je povzpela v boksarski ring, zdaj sanja o udeležbi na olimpijskih igrah 2024 v Parizu. Rada bi boksala za Iran ali pa tudi Francijo. Toda da bi v ring stopila za svojo državo, morajo oblasti ženskam dati možnost udeležbe v tem športu, če pa bi hotela zastopati francoske barve, bo morala na državljanstvo počakati še dve leti. Medtem Khademova trenira naprej.

Ljudje v objektivu Iran Sadaf Khadem