Nogometaši Olimpije so osmoljenci 29. sezone državnega prvenstva. Ekipa, ki je bila večino tekmovanja na prvem mestu, je končala šele na tretjem. Ljubljančani bi morali glede na kakovost igralskega kadra gladko osvojiti naslov prvaka z izkupičkom 80 točk. V Ljubljani so tudi med letošnjo sezono naredili toliko napačnih potez, da so se zamerili žogi in za kazen ostali brez lovorike. Izpostavljamo največje napake, ki jih je naredil Milan Mandarić s sodelavci.
1
Izpad iz Evrope in pokala
Olimpija pod Mandarićem ni naredila večjega uspeha v Evropi s prebojem v skupinski del tekmovanja. V minuli sezoni je v kvalifikacijah za evropsko ligo izpadla v drugem krogu kvalifikacij za ligo Evropa proti Malatyasporu, potem ko ji na povratni tekmi v Ljubljani ni uspelo unovčiti ugodnega izhodišča 2:2 s prve tekme v Turčiji. V slovenskem pokalu je izpadla že v drugem krogu doma proti velenjskemu Rudarju.
2
Neuspešna prodaja kluba
Milan Manadrić že dolgo neuspešno prodaja klub. Potem ko se je lani poleti Italijan Gabriele Nardin izkazal za povsem neresnega kupca, je ob prelomu leta kazalo, da bodo klub kupili Nemci, ki jih je v Ljubljano pripeljal Mladen Rudonja. Mandarić je odšel celo v Nemčijo na podpis pogodbe, ko pa bi morali nakazati prvi del kupnine (2 milijona evrov), so se začeli izgovori in prelaganja. Negotovost v zvezi s prodajo kluba je vplivala na stanje duha v ekipi med pripravami na spomladanski del prvenstva. Klub je potreboval denar, a mu ni uspelo prodati nobenega igralca za vidnejšo odškodnino, ampak so nekateri zaradi nižanja stroškov odšli brezplačno ali celo z odpravnino.
3
Zamujanje in nižanje plač
Ob koncu lanskega leta so se pojavile prve težave z izplačilom plač, ki so zamujale teden ali dva. Prava afera je izbruhnila, ko je klub za obdobje koronakrize maso plač znižal za 50 odstotkov. Medtem ko so drugi klubi to naredili tiho in v miru z dialogom, je bilo pri Olimpiji veliko pranja umazanega perila v javnosti in postavljanja ultimatov.
4
Slabi treningi med koronakrizo
Olimpija je skupaj s Triglavom, Domžalami in Aluminijem med poraženci koronakrize. Ljubljanski nogometaši so očitno slabo delali med epidemijo na individualnih treningih na daljavo. Na skupne treninge v Ljubljano so se nekateri vrnili s kakšnim kilogramom preveč in v skromni telesni kondiciji. Kaj je prineslo kakovostno delo trenerjev za telesno moč med koronakrizo, sta v nadaljevanju sezone pokazala Celje in Bravo.
5
Postavitev Mladena Rudonje za športnega direktorja
Nemir v Olimpiji se je povečal med koronakrizo, ko so Mandariću, ki se je dolgočasil v Ljubljani, različni svetovalci začeli polniti glavo, koliko milijonov evrov lahko Olimpija zasluži z uvrstitvijo v ligo prvakov ali evropsko ligo. Ob tem so vsi pozabili, da mora biti najprej slovenski prvak. Čeprav se je Rudonja osmešil, ko je v klub pripeljal neresne nemške kupce, mu Mandarić še naprej neizmerno zaupa. Celo tako, da ga je 27. maja imenoval za športnega direktorja kluba. Od tedaj so le čakali na povod, da odstavijo Hadžića.
6
Miniranje in zamenjava trenerja Safeta Hadžića
Če bi Hadžić ostal trener, bi bila Olimpija prvak. Rušenje se je začelo med koronakrizo, ko se je Mandarić na Otočcu tajno sestal s hrvaškim trenerjem Tomislavom Ivkovićem, a je javnost izvedela za srečanje, ko so se v javnosti pojavile fotografije. Če se je Mandarić odločil za menjavo trenerja, bi to moral naredili med tekmovalnim premorom zaradi epidemije. Govorice o menjavi trenerja so vnesle nemir v slačilnico in nato je bilo le še vprašanje časa, kdaj ga bodo zamenjali. Povod je bil poraz s Celjem v 27. krogu in Hadžić je moral oditi, čeprav je bila Olimpija še vedno na prvem mestu z dvema točkama prednosti pred zasledovalci. Hadžić je odlično selekcioniral ekipo in igral napadalen nogomet. Ekipo je vodil po modelu prijateljstva z igralci, ki pa so njegovo dobrosrčnost začeli izkoriščati. Na koncu so se nekateri, tudi takšni, ki jih je vrnil v nogometno življenje, obrnili proti njemu.
7
Izbira Dina Skenderja za trenerja
Hrvat Dino Skender ni bil na vrhu seznama želja Olimpije. Izbrali so ga, ker so nekateri postavili previsoke finančne zahteve ali pa si v okoljih, kjer so delali, dvigovali ceno za novo pogodbo. Izbral ga je Mladen Rudonja in povsem zgrešil. Po seriji štirih zmag, ko je Skender mislil, da je že veliki trener, je na naslednjih štirih, ko bi moral le potrditi naslov prvaka, osvojil le dve točki. Zaradi neizkušenosti, nepoznavanja in podcenjevanja slovenske scene ni bil kos izzivu boja za prvaka. Ofenzivno postavitev Olimpije je spremenil v bojazljivo obrambno in preveč eksperimentiral z menjavo igralnih položajev. Po vseh kriterijih bi ga moral Mandarić odpustiti, a bo morda ostal.
8
Igranje Mackya Bagnacka
Igralci, ki jim potečejo pogodbe, z glavo niso bili pri stvari. Prednjačil je nepredvidljivi branilec Bagnack, ki je bil z mislimi že povsem pri novem delodajalcu Partizanu iz Beograda, zato bi bilo bolje, če ga trener ne bi uvrščal v ekipo. Vrhunec njegovih napak je bila podarjena žoga Celju za vodilni gol na tekmi leta. Če Olimpijo zapuščajo Savić, Jurčević, Bagnack, Tomić… je svetla točka pomladi, da so mladi Elšnik, Ostrc in Pavlović dokazali, da lahko igrajo v prvi ligi.
