Za resolucijo je glasovalo 465 evropskih poslancev, 150 jih je bilo proti, 67 vzdržanih.
Voditelji držav in vlad EU so v torek peti dan pogajanj sklenili dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. V tem je 390 milijard predvidenih za nepovratna sredstva, 360 pa za posojila.
Evropski poslanci so pozdravili dejstvo, da so voditelji EU sprejeli sklad za okrevanje, kot je maja predlagal parlament, kar je po njihovem zgodovinski korak za EU. Ob tem so opozorili, da so zaradi predvidenega manjšega obsega financiranja ogrožene dolgoročne prednostne naloge unije, kot sta zeleni dogovor in digitalna agenda, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Glede finančnega okvira za obdobje 2021-2027 pa se evroposlanci ne strinjajo z rezi v programe, usmerjene v prihodnost, ter menijo, da bodo spodkopali temelje okrevanja po pandemiji. Kot opozarjajo, pomembnim programom unije za varstvo podnebja, digitalno tranzicijo, zdravje, mlade, kulturo in upravljanje meja prihodnje leto grozi takojšnje zmanjšanje sredstev glede na letos. Leta 2024 pa bi bil Evropski proračun nižji od letošnjega, kar bi po mnenju parlamenta ogrozilo zaveze in prednostne naloge unije.
Evropski parlament izpostavlja, da ne sprejema večletnega proračuna unije v obliki, o kateri so se dogovorili voditelji na vrhu ter ga ne bodo potrdili. V resoluciji so še zapisali, da večletnega proračuna ne bodo podprli, dokler parlament v pogajanjih s Svetom EU ne bo dosegel zadovoljivega dogovora. Tega naj bi sicer dosegli najkasneje do konca oktobra, da ne bi ogrozili nemotenega začetka izvajanja novih programov s 1. januarjem 2021.
Če novi večletni finančni okvir ne bo sprejet pravočasno, evroposlanci v resoluciji spomnijo, da 312. člen pogodbe o EU določa začasno podaljšanje veljavnosti zgornje meje in drugih določb iz zadnjega leta sedanjega okvira. Po njihovem bi bilo to popolnoma združljivo z načrtom za okrevanje in sprejetjem novih programov večletnega finančnega okvira.
Parlament tudi obžaluje, da so voditelji unije znatno oslabili prizadevanja Evropske komisije in parlamenta za ohranitev načela pravne države, temeljnih pravic in demokracije v okviru večletnega proračuna in instrumenta za okrevanje.
V resoluciji so poslanci znova opozorili, da ne bodo podprli večletnega finančnega okvira brez dogovora o reformi sistema lastnih sredstev EU, vključno z uvedbo košarice lastnih sredstev do konca večletnega finančnega okvira za obdobje med letoma 2021 in 2027.
Evropski parlament tudi meni, da voditeljem držav in vlad ni uspelo rešiti vprašanja glede načrta za odplačilo instrumenta za okrevanje. Opozorili so, da so za to na voljo tri možnosti: nadaljnji rezi v programe, povečanje prispevkov držav članic ali oblikovanje novih lastnih sredstev, ki je za parlament edina sprejemljiva rešitev.
Parlament zahteva, da pravno zavezujoč vmesni pregled večletnega finančnega okvira začne veljati najpozneje od konca leta 2024. Ta pregled mora po mnenju evroposlancev vključevati zgornje meje za obdobje med letoma 2025 in 2027, uvedbo dodatnih virov in izvajanje ciljev na področjih podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti.
