Nova hrvaška vlada si bo v svojem štiriletnem mandatu prizadevala uresničiti prizadevanja za vstop države v schengensko območje in prevzem evra, je ob predstavitvi programa vlade v saboru včeraj dejal mandatar Andrej Plenković ter na vprašanje opozicije pojasnil, da referenduma o uvedbi evra ne bo, ker da je to vprašanje pravno že rešeno. Za danes je napovedal prvi zakonski predlog nove vlade, in sicer o obnovi Zagreba po marčevskem potresu, ki je po ocenah povzročil za 11,5 milijarde evrov škode. Prednostna naloga vlade pa bo poskrbeti za poln izkoristek 22 milijard evrov iz večletnega evropskega proračuna in evropskega sklada za okrevanje gospodarstva po pandemiji. Zaradi posledic epidemije bi lahko Hrvaška letos utrpela desetodstotni padec BDP, a že za prihodnje leto pričakuje njegovo rast okoli 7,5 odstotka, kar bi bila po ocenah najvišja v EU takoj za Grčijo.

Plenković pa je postregel še kar nekaj obljub. Da bo povprečna plača v državi ob koncu mandata vlade leta 2024 tisoč evrov, minimalna pa 560 evrov. Pokojnine bodo višje za desetino. Ustvariti nameravajo sto tisoč novih delovnih mest. Napoveduje 20.000 subvencioniranih stanovanjskih kreditov za mlade, nadaljevanje reforme pravosodja in boj proti korupciji, potem ko je prejšnjo vlado pretresala vrsta afer. Podjetjem bodo znižali davek na dobiček, DDV pa bi za vso hrano znižali s 25 na 13 odstotkov. Napovedal je tudi nov medijski zakon in podporo distribuciji tiskanih medijev.

Plenković je omenil tudi izdelavo prostorskih načrtov za hrvaško ekološko-ribolovno cono in epikontinentalni pas v Jadranu. Slednjih Hrvaška še ni razglasila, v pogajanjih o članstvu v EU pa se je zavezala, da ju bo za članice EU razglasila le ob dogovoru z njimi.

Opozicija, v kateri sedijo vse stranke razen Plenkovićeve HDZ in dveh strank s po enim poslancem, je načrte vlade označila za seznam želja.

Milanović v gostilni vsak šesti petek v mesecu

Pred včerajšnjim potrjevanjem vlade je imel hrvaški sabor v sredo ustanovno zasedanje, ki pa se ga ni udeležil predsednik države, kar se je zgodilo sploh prvič. Po navedbah vodstva sabora je bil Zoran Milanović vabljen, a na vabilo ni odgovoril, že prej pa je javno dejal, da je svojo ustavno dolžnost opravil že s tem, da je sklical prvo sejo sabora. Milanović je bil zaradi odsotnosti precej kritiziran, njegov kabinet pa je sporočil, da se je v času saborske seje sestal s predstavniki sindikata predšolske vzgoje in izobraževanja.

Kot je poročal Jutarnji list, so kasneje, ko je seja sabora še trajala, njegovo službeno vozilo videli pred restavracijo Tač. Ko so Milanovićev kabinet povprašali o tem, so dobili zanj tipičen odgovor, da v tem vozilu ni vedno predsednika in da se ta v gostilni nahaja »vsak šesti petek v mesecu od 12. ure do poldneva«. Da pa bi bil tam pogosteje, če lokal ne bi bil zaseden z visokimi člani vlade, ki živijo v bližini, in njihovimi družinami. Plenković je nato dejal, da te besede najbrž letijo nanj, ker edini živi v bližini, da pa je bil v prejšnjem mandatu tam morda petkrat ali šestkrat. Bolj kot kaj drugega gre pri vsem za zgovorno zgodbo o odnosih, ki jih je pričakovati na relaciji Milanović-Plenković. ba, agencije