Vlada bo v pripravo načrta za okrevanje in odpornost vključila tudi župane in regionalne razvojne agencije, načrt pa namerava obravnavati do konca avgusta, so po posvetu sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.
Državna sekretarka Kirbiš Rojsova je v Odmevih dejala, da se bodo na črpanje pripravili. Pojasnila je, da sta bili na današnjem posvetu oblikovani dve delovni skupini. Eno bo vodil predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe pa bodo ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Skupina se bo sestala enkrat mesečno.
Druga pa bo povsem operativna skupina na ravni strokovnjakov, tudi državnih sekretarjev, ki bo delala na tedenski ravni. Pripravljala bo mesečno poročilo o črpanju in o tem seznanjala tako krovno skupino kot vlado, je dejala Kirbiš Rojsova.
Prioriteta infrastruktura za zdravstvo
Pojasnila je tudi, da bodo prioritetni projekti za kohezijska sredstva infrastruktura na področju zdravstva. Dejala je, da imamo na tem področju velike potrebe. Omenila je infekcijski kliniki v Ljubljani in v Mariboru, negovalne bolnišnice ter ostalo infrastrukturo.
Vlada ugotavlja, da sta trenutno najbolj prioritetni področji zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov starejših občanov ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami, so še sporočili z Ukoma.
Kirbiš Rojsova pa je še povedala, da se bodo v strateški načrt potrudili uvrstiti tudi projekte na področju okolja. Omenila je čiščenje odpadnih voda, vodovodne sisteme, kjer so še potrebe, energetske obnove stavb, prioriteta pa so še vedno tudi železnice in tretja razvojna os.
Dodatne zmogljivosti za črpanje sredstev
Janša je sicer izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju sredstev EU. Velikokrat je namreč črpanje okrepila šele proti koncu sedemletnega obdobja, zatikalo se je predvsem pri večjih kohezijskih projektih. Na današnjem delovnem posvetu so zato govorili predvsem o tem, kako narediti črpanje evropskih sredstev bolj učinkovito.
Ministri naj bi se tako danes dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili. Lotili naj bi se tudi priprave nacionalnega programa za okrevanje, ki ga predvideva dogovor na ravni EU in bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.
