Sklepi evropskega vrha, na katerem je bil dosežen zgodovinski kompromisni dogovor o svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva, še naprej burijo duhove. Različne interpretacije in negodovanje povzroča predvsem sklep, da bo evropska komisija šele predlagala ukrepe za zaščito evropskega proračuna tako pri izplačilih iz sklada za okrevanje kot drugih sredstvih iz evropskega proračuna (denimo kohezijskih), če bodo članice kršile vladavino prava. V sklepih je sicer zapisano, da bo uveden nov sistem pogojevanja teh izplačil, ni pa opredeljeno, kakšen naj ta bo. Opredeljeno je zgolj, da bo evropska komisija določila ukrepe v primeru kršitev vladavine prava, evropski svet pa jih bo sprejel s kvalificirano večino.

Nizozemski premier Mark Rutte je med evropskim vrhom predlagal precej močnejšo »ročno zavoro« za izplačilo evropskih sredstev, ki ni bila neposredno vezana na vladavino prava. Namreč, če bi prihajalo do nepravilnosti (goljufij, napačne porabe), bi lahko že posamezna članica zahtevala zamrznitev izplačil, je predlagal Rutte, s čimer si je prislužil opazke madžarskega premiera Viktorja Orbana, da očitno sovraži Madžarsko. Ruttejev predlog ni bil sprejet, se je pa med sklepi vrha znašel poziv evropskih voditeljev evropski komisiji, da predstavi nove ukrepe, kako zaščititi evropska sredstva iz sklada za okrevanje in evropskega proračuna v primeru goljufij in nepravilnosti.

Von der Leynova zavrača kritike

V evropski komisiji so bili včeraj zadovoljni, da se je določilo o povezovanju vladavine prava z izplačevanjem evropskih sredstev vendarle znašlo v sklepih vrha. Na podlagi tega sklepa nameravajo v prihodnjih dneh premisliti naslednje korake. Podobno bodo storili tudi glede ukrepov za preprečevanje goljufij in nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev.

Tako v poljski kot madžarski vladi, ki ju je pri zavračanju pogojevanja izplačil s spoštovanjem vladavine prava podprl slovenski premier Janez Janša, so po koncu vrha ocenjevali, da je bilo pogojevanje izplačil s spoštovanjem vladavine prava odstranjeno. Takšni razlagi je ostro nasprotovala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Imamo jasno zavezo k vladavini prava ter načelu, da morajo biti finančni interesi Evropske unije zaščiteni,« je zavračala kritike številnih poslancev evropskega parlamenta, da je bilo načelo vladavine prava puščeno na cedilu.

V pogajanjih o proračunu tudi o vladavini prava

A tako kot bo evropska komisija morala razmisliti, kaj storiti, bo šel po njeni sledi tudi evropski parlament. Predsednik parlamenta David Sassoli je včeraj dejal, da so v parlamentu zadovoljni z dogovorjenim skladom za okrevanje, bodo pa zahtevali pojasnila glede določil o zaščiti izplačil evropskih sredstev v primeru za držav, ki ne spoštujejo vladavine prava.

»Videti moramo, kakšne ukrepe nameravajo uporabiti. Ne moremo sprejeti zmanjševanja naših pričakovanj glede skupnih evropskih vrednot,« je ocenil Sassoli. Priložnost za uveljavitev svojih pogledov bo parlament, kjer so nezadovoljni tudi z zmanjšanjem sredstev za prehod v brezogljično družbo, znanost, študentsko izmenjavo in pomoč zdravstvenim sistemom članic, imel v tristranskih pogajanjih o večletnem proračunu. Ta bodo v naslednjih mesecih vodili z evropsko komisijo in predsedujočo državo Nemčijo. Slednjič bo moral proračunu pristanek z absolutno večino vseh poslancev dati tudi evropski parlament, še enkrat pa ga bodo morale države članice potrditi s soglasjem. Glede na prve odzive z evropskega parlamenta se obeta še vroča politična jesen v evropskih institucijah.