Javnofinančni primanjkljaj je v območju evra in EU v zadnjem lanskem četrtletju znašal 0,7 odstotka BDP. "Gre za hitro rast v obeh območjih glede na zadnje četrtletje 2019 in najvišji primanjkljaj po drugem četrtletju 2018," so pojasnili na Eurostatu. V Sloveniji je primanjkljaj dosegel 4,4 odstotka, potem ko so bili prihodki v lanskem zadnjem trimesečju izenačeni z odhodki.

V prvem četrtletju so prihodki vlad v območju z evrom dosegli 47 odstotkov, kar je 0,6 odstotne točke več k v zadnjem četrtletju lani. Skupni vladni izdatki pa so dosegli 49,2 odstotka BDP, kar je 2,1 odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju.

Dolg, izražen v deležu BDP, je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem v območju z evrom narasel za 2,2 odstotne točke, v uniji pa za 1,8 odstotne točke. "Učinki krize zaradi koronaviura se bodo zaradi finančnih potreb opazneje odrazili v drugem četrtletju," je pojasnil statistični urad.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so na četrtletni ravni največjo rast dolga beležile Belgija (+5,7 odstotne točke), Finska (+4,9 odstotne točke) in Slovenija (+3,4 odstotne točke). Po podatkih Eurostata je slovenski javni dolg na četrtletni ravni narasel na 69,6 odstotka BDP.