Zmaga Asadove stranke je bila pričakovana, saj med več kot 1600 kandidati za poslance na več listah ni bilo predstavnikov opozicije. Sirska opozicija je volitve označila za farso.

"Preprosto rečeno, gre za nelegitimne volitve. Režim je izbral kandidate, tudi tiste, ki so nastopili kot neodvisni, in ljudje so jih izvolili," je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal predstavnik sirske opozicije pri mirovnih pogajanjih pod okriljem ZN Jehja Aridi. "Ljudje niso imeli svobodne izbire ... to je bila predstava režima," je dodal.

Volitve so potekale na območjih pod nadzorom režima, na okoli 70 odstotkih ozemlja države. Glasove so lahko oddali tudi razseljeni izven območij pod nadzorom vlade, ne pa tudi več milijonov beguncev v tujini, ki po sirski zakonodaji lahko volijo le na voliščih v državi.

Tretje parlamentarne volitve v Siriji od začetka vojne leta 2011 bi sicer morale potekati aprila, a so jih preložili zaradi pandemije.

V večjem delu mednarodne skupnosti na volitve gledajo kot na farso, ki naj bi dala vladi videz demokratičnosti. Zahodne države rezultatov volitev ne priznavajo in namesto tega pozivajo k uresničitvi resolucije Združenih narodov, ki najprej predvideva ustavno reformo in šele nato parlamentarne in predsedniške volitve pod nadzorom ZN. Predsedniške volitve naj bi bile prihodnje leto.

Država, razdejana v vojni, ki je zahtevala najmanj 380.000 življenj, ter pod udarom mednarodnih sankcij, je gospodarsko na tleh. 80 odstotkov prebivalcev živi v revščini, milijoni razseljenih so odvisni od mednarodne pomoči, cene hrane pa so se v zadnjem letu podvojile.