Skoraj osem kilometrov dolg železniški predor je bil v uporabo predan leta 1906. Skozenj poteka elektrificirana dvotirna železniška proga, ki ne ustreza več sodobnim standardom o varnosti v železniških predorih. Zato se Slovenija in Avstrija lotevata varnostno-tehnične nadgradnje predora.
Projekt nadgradnje predora financirata obe državi, Avstrija in Slovenija. Ocenjena vrednost projekta na slovenski strani znaša 78,7 milijona evrov, pri čemer je predvideno sofinanciranje z evropskimi kohezijskimi sredstvi v višini 47,6 milijona evrov.
Za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije so bila Sloveniji in Avstriji že odobrena sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope v višini skoraj treh milijonov evrov, od tega je Slovenija upravičena do 1,4 milijona evrov.
Začetek del na predoru je predviden 10. avgusta, zaključek pa predvidoma septembra naslednje leto. Zaradi del je od 5. oktobra letos do 10. julija prihodnje leto predvidena popolna zapora proge. V tem času bo potekala tudi nadgradnja gorenjske železniške proge, in sicer na odseku Podnart - Lesce.
Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo so skupaj s projektantom pred kratkim projekt na pobudo jeseniške občine predstavili občini, Krajevni skupnosti Hrušica in Gasilsko reševalni službi Jesenice. Dogovorili so se, da bosta vodja projekta in izvajalec v času izvedbe redno sodelovala s predstavniki lokalne skupnosti. Tako bodo sproti reševali morebitne nastale izzive.
V sklopu projekta bodo dvotirno progo v predoru in na odseku od postaje Jesenice do postaje Podrožca nadomestili z enotirno. Sanirali bodo poškodovane dele konstrukcije predorske cevi, obnovili in restavrirali vstopni portal ter med drugim uredili ustrezno odvodnjavanje, intervencijske hodnike in ustrezne sisteme za zagotovitev požarne varnosti ter učinkovitejšega reševanja v primeru nesreč.
S tem se bodo izboljšale varnostno-tehnične razmere v predoru ter varnost železniškega prometa in potnikov. Hkrati bodo omogočene višje hitrosti prometa, in sicer s 50 na 120 kilometrov na uro. Tako bo zagotovljena ustreznejša železniška povezava Slovenije s širšim evropskim prostorom.
Vendar pa je izgradnja enotirne proge le kratkoročna rešitev za povečanje prometne varnosti v predoru, pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo in dodajajo, da je treba glede na potrebe razmišljati o izgradnji druge cevi predora kot dolgoročne rešitve.
V sklopu obstoječega projektiranja zato že potekajo aktivnosti za umestitev druge cevi železniškega predora Karavanke. V izdelavi je študija variant, ki predvideva lokacijo druge cevi na vzhodni strani obstoječega železniškega predora.
"Glede na trenutne prometne napovedi in analize bo enotirnost proge z novimi sprejetimi ukrepi v obstoječem železniškem predoru Karavanke zadoščala vsaj do leta 2040, kar pomeni, da bo druga cev železniškega predora Karavanke potrebna po tem letu," so pojasnili na Direkciji.
