Po štirih letih absolutne prevlade besede brexit je letos največkrat slišana in napisana beseda oziroma kratica na Otoku PPE – osebna zaščitna oprema (personal protective equipment). Maske in tako naprej, torej. Tako je najprej zaradi škandaloznega pomanjkanja osebne zaščitne opreme v državnem zdravstvu na začetku pandemije, zaradi česar je v Veliki Britaniji umrlo več kot tristo zdravnikov, medicinskih sester, negovalcev in drugega osebja. in potem zaradi škandala za škandalom, ki so povezani z vladinimi naročili in nakupi osebne zaščitne opreme, predvsem mask.
Začelo se je z izginotjem 21 milijonov mask iz državnih skladišč za opremo v primeru pandemije, ki so v Britaniji zrasla leta 2009. Preiskovalni novinarji BBC so razkrili, da se vlade (od leta 2010 so bile na oblasti tri konservativne) niso odzvale na opozorila zdravstvenih in znanstvenih svetovalcev, da v skladiščih manjka ključne opreme. Ko je pandemija novega koronavirusa dosegla Veliko Britanijo, v skladiščih tako ni bilo niti ene zaščitne obleke ali vizirja. BBC je tudi razkril, da je bilo leta 2009 v skladiščih 33 milijonov zaščitnih medicinskih mask (FFP3), po izbruhu pandemije so jih državnemu zdravstvu posredovali 12 milijonov. Vlada še vedno ne pove, kam je izginilo preostalih 21 milijonov mask.
Po opremo k zaposlovalni agenciji in prodajalcem sladkarij
Tudi naslednji škandal se je začel z državno zalogo. Zasebno podjetje Movianto, do nedavnega podružnica ameriškega farmacevtskega orjaka Owens & Minor, ki je bilo pristojno za skladiščenje in razvoz zaščitne opreme, je po izbruhu pandemije zaradi slabega upravljanja in premalo delavcev delovalo tako počasi in kaotično, da je morala vskočiti in pomagati vojska. V enem od njegovih skladišč so odkrili sledove požara, v drugem azbest, pri čemer mu je pogodba z državnim zdravstvom prinašala 10,5 milijona funtov na leto. Sredi pandemije so ameriški lastniki Movianto prodali neki francoski družbi.
Potem je tu vprašanje, zakaj je vlada z majhnim podjetjem za zatiranje škodljivcev PestFix, ki je imelo na bančnem računu vsega 19.000 funtov, sklenila pogodbo za nabavo zaščitne opreme v vrednosti 108 milijonov funtov. PestFix naj bi dobil pogodbo kot posrednik z dobrimi zvezami pri proizvajalcih zaščitne opreme na Kitajskem. To je bila ena od »najdražjih« pogodb, a vseeno samo vrh ledene gore. Vlada je priznala, da je po izbruhu pandemije sklenila več kot 600 pogodb s skoraj dvesto zasebnimi podjetji za oskrbo z zaščitno opremo. Vredne so bile od enega do več kot sto milijonov funtov. Večina teh podjetij ni imela nobenih izkušenj s proizvodnjo ali nabavo mask in druge zaščitne opreme. Med njimi je celo zasebna zaposlovalna agencija, ki je dobila 18 milijonov funtov težko pogodbo, in irska družba, ki prodaja čokolado in sladkarije (108 milijonov). Davkoplačevalce bodo vsi ti vladni nakupi opreme stali astronomskih 5,5 milijarde funtov. Nikoli najbrž ne bo znano, kdo vse in koliko je spravil v žep.
Zahteve po javni preiskavi
Največji alarm pa je sprožila pogodba z družinsko investicijsko družbo Ayanda Capital, ki ji je vlada naročila za vrtoglavih 252 milijonov funtov mask, čeprav ta nikoli prej ni bila niti blizu poslom z nabavo osebne zaščitne opreme. Ukvarja se s trgovanjem z denarjem, nepremičninami v davčnih oazah in podobnimi posli. Morda odgovor na vprašanje, zakaj je dobila pogodbo, vsebuje razkritje neodvisne medijske skupine The Canary, da je njen glavni svetovalec Andrew Mills tudi svetovalec vladne trgovinske zbornice, ki ji predseduje Johnsonova ministrica za mednarodno trgovino Liz Truss. Kritiki te in drugih sumljivih pogodb upajo, da bo preiskava odziva na pandemijo, ki se bo prej ali slej zgodila, razkrila ozadja. Vlada se za zdaj otepa javne preiskave in navija za tako imenovano neodvisno preiskavo, kakršne vedno potekajo pod nadzorom – vlade.
