Na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča so včeraj povabili morilca policista z Ižanske ceste Sama Tadina. Obsojeni na 30 let zapora je trenutno v priporu v Mariboru, kamor so ga premestili zaradi izgreda na ljubljanski Povšetovi. Ta izgred tožilstvo obravnava kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, in včerajšnje zaslišanje je bilo namenjeno temu, da bi Tadina vprašali, kaj se je po njegovem zgodilo.
Tožilstvo trdi, da so mu 1. avgusta lani nameravali odvzeti računalnik. Odvrnil je, da ga sam ne bo dal in da tudi odsvetuje, da mu ga odvzamejo. Potem je do njega prišlo pet pravosodnih policistov z dvema operativnima vodjema vred, vsi oblečeni v zaščitno opremo. Tadin naj bi jih začel pljuvati in žaliti, potrdila o odvzemu predmetov pa naj ne bi želel podpisati. Je pa glasno ponovil priimka obeh operativnih vodij in komentiral, da »bodo še videli«. Glede na »zgodovino« pripornika sta te besede vzela kot resno grožnjo, kajti Tadin je nekaj mesecev prej v zaporu na Dobu ravno med postopkom odvzema elektronskih naprav z jedilnim nožem zabodel pravosodnega policista. Zato je bil tudi premeščen v Ljubljano.
Pritožba še na evropsko sodišče
V zahtevi za preiskavo je naveden tudi dogodek s konca lanskega avgusta. Ko je bila pri Tadinu na razgovoru strokovna sodelavka, se je vidno razburil. Potem se je obrnil proti pravosodnemu policistu, enemu od prej omenjenih petih. Stopil je korak bližje in mu s srepim pogledom zabrusil, naj ne stopa več v njegovo sobo »razen z oklepom, ker vedite, da za zadnjič stvari še niso razčiščene«. Ko ga je policist vprašal, ali gre za grožnjo, ni ne pritrdil ne zanikal.
Devetinštiridesetletni Samo Tadin je sicer za zapahi vse od julija 2015, ko se je na Ižanski cesti v Ljubljani namenoma in z vso silo zaletel v policijski avto. Triintridesetletni policist je mrtev obležal v razbiti pločevini, njegov 26-letni kolega pa je bil lažje poškodovan. Izkazalo se je, da mu je policija nekaj dni pred tem izrekla prepoved približevanja nekdanji partnerici, ker je bil do nje nasilen, grozil ji je tudi z nožem. Odločil se je za maščevanje. Usodnega 4. julija je najprej telefoniral na policijo, da se na domu nekdanje partnerice na Igu dogaja nasilje v družini in da se bo »zgodil masaker«. Tako je zvabil patrulje proti Igu, nato pa se na Ižanski cesti z izposojenim avtom zaletel v prvo, ki je hitela na pomoč.
Umor in poskus umora je priznal in dobil najvišjo možno, 30-letno zaporno kazen, ki jo je pozneje potrdilo tudi višje sodišče. Kasneje je trdil, da sojenje ni bilo pošteno in zakonito: da so ga obsodili zaradi poskusa samomora, ki pa ni kaznivo dejanje. Po njegovih besedah za sojenje takrat ni bil sposoben zaradi poškodb glave, bil naj bi tudi pod vplivom psihoaktivnih substanc. Trdil je tudi, da se takratni odvetnik zanj ni dovolj zavzel. Toda zahtevo za obnovo postopka so sodniki zavrnili. Prav tako ga je zavrnil predsednik Borut Pahor, ko ga je prosil za pomilostitev. Sedanji zagovornik Marko Štamcar je včeraj povedal, da se namerava njegov klient pritožiti še na evropsko sodišče za človekove pravice.
Pritožba varuhu
Ko je prestajal zaporno kazen na Dobu, je, kot zapisano, z nožem napadel pravosodnega policista. Dvakrat ga je zabodel v hrbet in ga lažje poškodoval. Preiskava zaradi domnevnega poskusa uboja na novomeškem sodišču še poteka. Takrat so Tadinu prekinili prestajanje kazni in mu odredili (strožji) priporni režim ter ga premestili na Povšetovo. Ko so z njim imeli težave tudi tu, pa je sledila selitev v mariborski pripor. A spet ne gre vse gladko. Varuhu človekovih pravic se je pritožil, da je bil januarja brez vzroka žrtev napada. Kot je navedel, ga je pravosodni policist podrl, nato pa mu s kolenom pritisnil na vrat, da ga je začelo dušiti. Varuh je priporočil ustanovitev interne komisije, ki bi proučila okoliščine in pravilnost ravnanja zavoda.
V zadnjih letih je obsojenec vložil tudi več tožb, ker med prestajanjem kazni ne dobiva denarne socialne pomoči. Pravi, da rabi denar za pisma, znamke, kartuše in telefoniranje. Vse to potrebuje, ko se na različnih institucijah trudi dokazati svojo nedolžnost. Sodišče ga zavrača, češ da bi v zaporu lahko delal, pa bi dobil plačilo.
