Prav otroci in spremljanje njihovega intelektualnega razvoja so ga povsem vsrkali v pedagoške vode, saj nanje ne prenaša samo predvidene učne snovi, ampak jih je pritegnil k močnemu orodju za krepitev umskih sposobnosti – šahu. Dobitnik letošnje nagrade dr. Ferenca Bodrogvarija trdi, da se otroci v šolah večinoma srečujejo s teoretičnim znanjem, le malo učenja pa je namenjenega kakovostnemu razmišljanju, razvoju spomina, strateškim potezam in organizaciji, kar vse vsebuje prav igra na 64 poljih. »Šah je izjemno dobra strateška igra, ki lahko v učnem procesu prispeva k razvoju okoli 60 intelektualnih veščin,« pravi Žombor, ki je zanimanje za kraljevsko igro najprej spodbujal na sami šoli v šahovskem krožku, nato pa ga razširil z organizacijami dveh šahovskih festivalov, Šahtiviti in Fančestik, ter igrami, ki jih je mogoče poleg klasičnega šaha igrati na šahovnicah različnih oblik. Teh iger naj bi bilo kar okoli 13.000, pri delu z otroki pa jih uporablja okoli petsto. Žombor pojasnjuje, da ima vsaka šahovska figura tudi svojo matematično vrednost, kar mu je služilo kot osnova za oblikovanje nalog, ki od šolarjev zahtevajo abstraktno razmišljanje, hitro reševanje problema ter koriščenje logike in znanj iz drugih predmetov. »Izkazalo se je, da z učenjem šaha otroci čez čas opazno napredujejo pri vseh šolskih predmetih,« pravi in hkrati obžaluje, da so v Srbiji šah kot sijajno podlago za vstop v svet programiranja zaradi uvajanja predmeta informatike umaknili iz šolskega programa izbirnih predmetov. Sam se je povezal z Madžarko Judito Polgar, najvišje rangirano šahistko doslej na svetu, ki je oblikovala program »Šahovska palača« za učence nižjih razredov, njegovi šahovski nadobudneži pa sodelujejo na vsakoletnem globalnem šahovskem festivalu v Budimpešti, ki to umsko igro združuje s fizičnimi in zabavnimi aktivnostmi otrok.