Smrkanje, kašelj, glavobol… Gre zgolj za prehlad ali morda okužbo s covidom-19? Marsikdo se v tem poletnem času, ko so na pohodu tudi različni prehladi (najpogosteje zaradi klime), ob teh simptomih sprašuje, kaj narediti. Naj ostane doma, odide k zdravniku ali kar v službo? No, ta slednja možnost je zagotovo najslabša, še zlasti, dokler niste povsem prepričani, da imate zgolj navaden prehlad. To pa boste lahko ugotovili le ob pomoči osebnega zdravnika, ki vas bo po potrebi usmeril na testiranje.

Tristo testiranj na dan v Ljubljani

Simptome covida-19 je namreč zlasti na začetku težko prepoznati. Družinska zdravnica Tadeja Čerin, vodja zdravstvenega varstva odraslih v ZD Ljubljana Moste - Polje in predsednica komisije za zdravstveno varstvo odraslih ZD Ljubljana, pojasnjuje, da so najpogostejši klinični znaki povišana telesna temperatura, kašelj in težko dihanje. Bolniki so pogosto navajali tudi hud glavobol, bolečine v mišicah, spremenjen vonj in okus, nekateri tudi prebavne težave.

Kaj torej zdravnik stori, če posameznik na primer smrka in kašlja – mu svetuje, da ostane doma, čeprav ni testiran na covid-19, ali gre lahko s prehladom in kašljem v službo?

»Seveda tak bolnik ne sme v službo. Poskrbeti mora za samoizolacijo, vsaj za kakšen dan ali dva. Bolnik naj se opazuje ter si meri telesno temperaturo. Je pa res, da zdaj testiramo skoraj vsakega, ki navaja omenjene težave. Na vstopni točki na Metelkovi v Ljubljani v desetih urah odvzamemo brise več kot 300 bolnikom. K nam gravitirajo namreč tudi bolniki s celotne osrednje Slovenije. Ambulanta za covid-19 je v Ljubljani trenutno locirana v območni enoti zdravstvenega doma Ljubljana Rudnik,« pravi družinska zdravnica.

Bolnika, ki pokliče v ambulanto, najprej povprašajo, kako so se težave začele, ali je bil v stiku s kom, ki je bolan, o njegovih morebitnih druženjih in potovanjih. Prav tako je pomemben podatek, ali je imel bolnik povišano telesno temperaturo, kakšne so njegove pridružene bolezni, katera zdravila jemlje, vprašajo ga tudi o naravi njegovega dela. Če je epidemiološka anamneza negativna, gre zelo verjetno za navaden prehlad.

A testirati je treba osebe s prehladnimi znaki, z vročino ali brez nje, bolnike, pri katerih je potrebna hospitalizacija, ter simptomatske osebe iz skupin s tveganjem za hujši potek bolezni. To so starejši od 60 let, bolniki z več boleznimi in bolniki z motnjami v imunskem sistemu. Prav tako testirajo, če je v gospodinjstvu več oseb z okužbo dihal, in po presoji izbranega zdravnika ali pediatra tudi mlajše osebe s prehladnimi znaki, če nimajo možnosti izolacije in živijo v skupnosti z ranljivimi osebami ali živijo z osebami, ki ne morejo ostati doma, na primer zaradi delovnih obveznosti (v zdravstvu, domovih starejših…).

Kot dodaja, bolniki v večini spremljajo podatke o bolezni in o njej veliko vejo. Čim prej želijo biti testirani že zaradi dela, ki ga opravljajo, ter svojcev, s katerimi so v stiku. Na testiranje bolnika naroči njegov osebni izbrani zdravnik, v teh mesecih epidemije je pot že utečena.

Test je lahko lažno negativen

A kot rečeno, posameznik sam težko presodi, ali je zgolj prehlajen ali pa ima morda novi koronavirus. Še vedno namreč ne moremo govoriti o tipičnih bolezenskih simptomih in znakih, po katerih bi covid-19 lahko razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal, kot sta gripa in prehlad.

Inkubacija traja od dva do 14 dni, v povprečju od štiri do šest dni. Testiranje v obdobju inkubacije, posebno prve dni po okužbi, lahko poda lažno negativni izvid – smo okuženi, test pa še ni zaznal naše okužbe. Bolezen večinoma poteka z različnimi simptomi in znaki. Kot rečeno, so najpogostejši znaki vročina, kašelj in težko dihanje. Oboleli lahko zaznajo tudi spremenjen vonj in okus. Motnje vonja so lahko celo prvi simptom covida-19. Pogostejše so pri ženskah.

»Pacienti skoraj nikoli niso imeli povečanih nebnic, povečanih podkožnih bezgavk na vratu ali kožnega izpuščaja. Če se pojavi težko dihanje pri bolniku, ki se zdravi s simptomi in znaki covida-19 v domačem okolju, je to znak, da je bolezen verjetno prešla v pljučnico, povzročeno s sars-cov-2. Takrat je nujno ponovno poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, da oceni, ali bolnik potrebuje zdravniški pregled ter testiranje, če to še ni bilo opravljeno. Zdravnik se potem odloči in napoti bolnika v bolnišnico. Pri 80 odstotkih zbolelih bolezen poteka blago do zmerno, pri 15 odstotkih je potek hud in pri petih odstotkih kritičen. Skoraj pri polovici kritično bolnih se bolezen konča s smrtjo. Stopnja smrtnosti pri obolelih je najvišja v starosti nad 80 let,« pojasni zdravnica Tadeja Čerin in dodaja, da lahko bolezen poteka v hudi in kritični obliki tudi pri mlajših osebah, zato moramo biti vsi previdni.

Bolnik naj ne prikriva podatkov!

Če bolnik zaradi bolezni ni sposoben priti v ambulanto covid ali je življenjsko ogrožen, njegov zdravnik obvesti enoto splošne nujne medicinske pomoči in jih opozori, da gre pri bolniku morda za okužbo s covidom-19. Ekipe splošne nujne medicinske pomoči pridejo po bolnika na dom v ustrezni osebni varovalni opremi. Seveda pa lahko bolniki v primeru hudih težav sami pokličejo 112.

»Pri tem bi poudarila, naj bolnik anamnezo in klinične znake opiše po resnici in naj ne prikriva ali prikrojuje podatkov, saj z lažjo bolniki lahko ogrozijo zdravstvene delavce, sodelavce, prijatelje in svojce. Zato morajo vsi bolniki pred prihodom k zdravniku izpolniti poseben obrazec, na katerem s svojim podpisom jamčijo za resničnost podatkov. V nasprotnem primeru so lahko kazensko odgovorni,« dodaja sogovornica.