Tragično je bilo tudi slišati, kako sta reagirala g. Štuhec in g. Petek na odzive iz tujine, v maniri najbolj zvestih vojščakov SDS sta neusmiljeno etiketirala voditeljico pogovora Ksenijo Horvat in »ugotovila«, da so bila vsa ta mnenja naročena. Zame je to najbolj jasen praktični primer, da janšizem zares obstaja, da ljudje, ki slepo sledijo J. J., tudi slepo verjamejo vsemu, kar vodja reče, in ne razmišljajo s svojo glavo. Tragično do konca, depresivno… Povedno je tudi to, na kakšen način so se vladajoči lotili tega projekta, na hitro in brez študij, ki bi dokazovale potrebo po spremembah in brez vključevanja strokovne javnosti.
Tudi površnemu gledalcu in poslušalcu pa ni mogla uiti pomembna razlika v vsebini in načinu izražanja sogovornikov – širina, jasnost in argumentiranost Milosavljevića, Berganta in Kadunca proti zmedeni artikulaciji Štuheca, Petka in Rončeviča. Posebej Rončevič se je zelo trudil prikriti svojo »nevtralnost«, ki bi jo zagotovo moral spoštovati kot predsednik nadzornega sveta.
Zdaj je tudi jasno, kako daljnosežne posledice ima lahko izdajalska politika DeSUS in SMC, ki se sicer navidezno upirata hitremu spreminjanju zakonodaje, a je to samo kozmetično branjenje samih sebe brez resničnih učinkov. Veliki šef ju bo povozil, kot povozi vsakogar, ki se mu postavi na pot, in nič jima ne bo pomagalo, da teh ukrepov v koalicijski pogodbi ni bilo omenjenih, postavljeni bosta pred dejstvo, da bosta morali glasovati za, ali pa bosta naredili tisto, kar bi že zdavnaj morali – izstopili iz te pokvarjene združbe, ki pelje Slovenijo v orbanizacijo.
In gotovo ste opazili: minister za kulturo, pristojen za te spremembe, kot da ne obstaja, ne daje izjav in je očitno samo »na plači«, zanj pa misli predsednik vlade – kot še namesto marsikaterega ministra! Preprosta resnica je ta, da brez onesposobljenja javne RTV Janševa vlada nima pogojev za preživetje, tako kot tudi ne janšizem kot način političnega delovanja.
Zdaj je čas, da se državljani zavemo kritičnosti trenutka in povemo, da nam je dovolj slepomišenja in stalnega zavajanja te vlade z edinim namenom pridobiti denarne koristi in utrditi oblast enega človeka in ene stranke.
Srečo Knafelc, Krvava Peč