V skladu z vladnim predlogom bi v omenjenem obdobju za SV namenili 780 milijonov evrov, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev.
Sredstva za obrambo so se od leta 2010 po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina drastično manjšala. SV je poleg tega v tem času izgubila približno tisoč pripadnikov, zato je treba stvari zastaviti občutno drugače, je pozval.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS dejali, da predlog predvideva nakup nujne opreme, ki bo morala ustrezati standardom v zavezništvu. Tudi v NSi so se strinjali, da je treba vojski nameniti sredstva, če naj bo sodobna. Zagotovili pa so, da bodo vsi nakupi racionalni.
Ocena pripravljenosti SV bo po predlogu boljša, so menili v SMC in DeSUS. V SNS pa so menili, da bi se bilo v okviru predvidenega obsega sredstev smiselno navezati tudi na področji razvoja in infrastrukture.
Predlogu medtem odločno nasprotujejo v Levici, kjer so splošno razpravo tudi zahtevali. Za domove za starejše, študentske domove in bolnišnice ni denarja, za orožje pa se je hitro našel, so bili kritični.
V LMŠ so izpostavili, da bi moral biti načrtovani obseg sredstev za investicije realnejši glede na napovedan padec gospodarske rasti. V okoliščinah, ko sta področji sociale in zdravja zelo pomembni, so bili do načrtovanega obsega sredstev po predlogu zadržani tudi v SD.
Poslansko skupino SAB pa je zanimalo, kako bo mogoče ob vseh načrtih iz koalicijske pogodbe glede zdravstva in skrbi za starejše zagotoviti dovolj sredstev še za krepitev obrambnega resorja.
