Osumljeni naj bi z zlorabo položaja oziroma zaupanja ali pomočjo pri tem kaznivem dejanju pridobili premoženjsko korist trem tujim podjetjem, ki so leta 2013 z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), katere upravni odbor je takrat vodil Šircelj, sklenila za skoraj tri milijone evrov svetovalnih pogodb.
Glavnino tega denarja, okoli 2,2 milijona evrov, je prejela švedsko-danska družba Qvartz, katere partner in solastnik je bil tedanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so hišno preiskavo konec leta 2015 opravili tudi pri Širclju, tedaj predsedniku parlamentarne komisije za nadzor proračuna, ki trenutno vodi finančno ministrstvo. Takrat so obiskali tudi DZ in sedež SDS, zaradi zasega elektronske korespondence na teh naslovih pa je Šircelj vložil ustavno pritožbo, s čimer je bil neuspešen.
Kriminalisti so Širclja osumili kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja. Skušali so dokazati, da je imel pomembno vlogo v liniji odgovornosti pri poslih, ki so časovno sovpadali z velikim pritiskom mednarodnim finančnih trgov na Slovenijo. Kot vodja slabe banke naj bi skupaj z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skoraj tri milijone evrov, kolikor so bile vredne sporne svetovalne pogodbe.
Da Širclja v povezavi s sumi o zlorabah v slabi banki (DUTB) ne preiskujejo več, je Siol poročal že pred enim letom, a odločitve o zavrženju ovadbe takrat še ni bilo.
