Javna obravnava sprememb uredbe o odpadkih se je zaključila prejšnji teden. V treh nevladnih organizacijah so »glede na negativne izkušnje z vgrajevanjem gradbenih produktov iz odpadkov v Moravčah in Trbovljah« pričakovali, da bodo dodane manjkajoče okoljske varovalke in strožji nadzor. »Predlog sprememb uredbe gre v nasprotno smer in okoljske varovalke ukinja,« so zapisali v sporočilu za javnost po današnji novinarski konferenci.
Zakon o gradbenih proizvodih določa zahteve za gradbene proizvode, za katere še ni harmoniziranih evropskih tehničnih zahtev. Z omejitvijo na zgolj nekatere gradbene proizvode, se v takih primerih lahko podeli slovensko tehnično soglasje, trenutno stanje opisujejo okoljevarstveniki. »Čeprav med njimi ni področja agregatov, je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) zanje v preteklih letih nezakonito izdal 29 soglasij,« so poudarili.
Opozorila na pretekle primere
Nekateri teh proizvodov so se vgrajevali v Drtiji v Moravčah in na Bukovi gori v Trbovljah. Poleg povečanega prašenja so analize in kontrole kakovosti vgrajenega materiala v obeh primerih pokazale na neskladnost s slovenskim tehničnim soglasjem v izlužkih odvzetih vzorcev za nekatere parametre. V Moravčah je denimo odmevna državna analiza pokazala presežene kritične vrednosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec in fluoride.
Če bodo predlagane spremembe sprejete, se vsebnosti nevarnih snovi ne bodo merile v vhodnih materialih in produktih, pač pa samo v izlužkih, in še to zgolj v tla, ne pa tudi v vode, navajajo nevladniki. »V Moravčah so se vgrajevali proizvodi iz različnih odpadkov, tudi nevarnih, pomešani z drugimi materiali, da se je znižala začetna koncentracija nevarnih snovi. Če bodo spremembe uredbe sprejete, bo to postalo zakonito,« je izpostavil Jurij Kočar iz društva Ljudska iniciativa Moravče. »Še več: ker uredba ne predvideva evidenc, se bo izgubila sled, kateri materiali se bodo uporabljali, kje in v kakšnih količinah,« je dodal.
V Šaleškem Eko gibanju so zaskrbljeni, kaj spremembe uredbe pomenijo, če se bo v Termoelektrarni Šoštanj sosežigalo odpadke. Trdne ostanke, ki nastajajo v termoelektrarni, namreč tam predelujejo v stabilizat in vgrajujejo v nasip, ki preprečuje preliv Velenjskega jezera v Šoštanjsko. S sosežigom odpadkov bi se povečala vsebnost težkih kovin ter drugih strupenih in rakotvornih snovi v stabilizatu. Te snovi se bodo stekale v obe jezeri ter naprej v Pako oziroma Savinjo, je navedla Katja Flis iz omenjenega gibanja.
Si bodo podjetja sama postavljala pravila?
»V Zasavju smo na lastni koži izkusili, kako močan vpliv na določanje mejnih vrednosti ima gospodarstvo. Spremembe uredbe predvidevajo, da bi samo sebi predpisovalo nabor onesnaževal, mejne vrednosti in nadzor. To je tako, kot bi volkovom dali čuvati ovce in verjeli njihovim poročilom o stanju črede,« pa je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga.
Organizacije so v okviru javne obravnave predlagale svoje spremembe uredbe o odpadkih, v katerih so predvidele po njihovi oceni ustrezne okoljske varovalke, upoštevanje parametrov mejnih vrednosti že v vhodnih materialih, v produktu in v izlužkih ter določitev parametrov mejnih vrednosti za izlužke v tla in vode z upoštevanjem ustrezne evropske zakonodaje. Predlagajo tudi vzpostavitev ustreznih evidenc in dokumentacije, ki bi zagotavljala sledljivost in nadzor nad okoljsko ustreznostjo predelave odpadkov v proizvode.
Na ministrstvo za okolje in prostor so medtem v odzivu na očitke zapisali, da je predlagana uredba »plod različnih strokovnih znanj, mednarodno primerljivih praks in predvsem zavez do EU in okolju prijaznih ciljev, ki sledijo poslanstvu ponovne uporabe odpadkov oziroma tako imenovanemu krožnemu gospodarstvu«.
Mednarodne primerjave in že samo dejstvo, da se odpadke iz Slovenije odvaža v tujino, kažejo, da krožno gospodarstvo v tujini dejansko deluje, navajajo na ministrstvu. Urejanje področja ravnanja z odpadki je po njihovem v prvi vrsti okoljsko vprašanje oziroma obveza do zaščite okolja. »Zato je pomembno, da se tudi Slovenija zaveže k spodbujanju in uveljavljanju EU pravnega reda in dobrih praks s področja krožnega gospodarstva. Predelava odpadkov v proizvode je ena najpomembnejših oblik krožnega gospodarstva,« so zapisali.
Dosedanja ureditev v uredbi ni omogočala uresničevanja omenjenih ciljev v zadostni meri, zato je bila sprememba nujna, so še zatrdili. Nova uredba omogoča predelavo odpadkov v ponovno uporabljive proizvode, in sicer tudi v primeru, ko za posamezne odpadke niso vnaprej predpisana merila na ravni EU ali v Sloveniji. »V nekaterih primerih namreč ni mogoče vnaprej določiti teh meril in je zato odločanje v vsakem primeru posebej edini način presoje, ali je takšna predelava odpadkov v proizvode dopustna,« so poudarili. V takih primerih uredba nalaga neodvisni stroki, da opravi to presojo. A mora ta odločitev temeljiti na skrbnem razmisleku o morebitnih vplivih nastalega proizvoda na okolje, so sklenili.
