Brazilski skrajno desničarski predsednik Jair Bolsonaro se ne ozira na zahteve mednarodne skupnosti po zaščiti največjega in najpomembnejšega deževnega pragozda za ohranjanje svetovnega podnebnega ravnovesja. Po podatkih, ki jih je na osnovi analize satelitskih posnetkov posredoval INPE, je bilo junija 2248 požarov, to je 19,5 odstotka več kot v tem času lani. Hkrati je to največja številka za ta mesec po trinajstih letih, takrat so zabeležili 3519 požarov.
Od januarja do junija letos so v Amazoniji zabeležili skupno 7903 požare, kar je sicer 25,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, vendar se glede na junijski skokovit porast bojijo, da bo letošnja situacija bolj uničujoča od lanske. Veliko zaskrbljenost glede tega izražajo tudi mednarodne okoljevarstvene organizacije, kot sta Greenpeace in Svetovni sklad za naravo (WWF). Eden od razlogov za pesimistično napoved je, da se junija začne sušna sezona, ki traja do oktobra.
Posekajo, prodajo les, požgejo, naredijo pašnike
Poglavitni vzrok pa so namerni požigi za pridobivanje obdelovalnih površin oziroma nezakonita sečnja, in to zelo pogosto v zaščitenih predelih Amazonije, kjer živijo staroselci. Požar je samo zadnje dejanje te prakse: najprej izsekajo določeno površino pragozda, zatem odpeljejo najdragocenejši les, ki ga po navadi izvozijo po tihotapskih kanalih ali kako drugače na mednarodne trge, tudi evropske, nato manj vreden les pospravijo, preostalo pa požgejo. Tako očiščene površine si nezakonito prisvojijo in jih pozneje legalizirajo ter spremenijo v pašnike za živinorejo ali za izvozne posevke, kot so soja, koruza in bombaž.
Do konca maja je bilo v Amazoniji po podatkih Inštituta za okoljevarstvene študije v Amazoniji (IPAM) za požig pripravljenih najmanj 4500 kvadratnih kilometrov površin, kjer je bil gozd že posekan. Glede na pospešeno nadaljevanje brezobzirne in ilegalne sečnje bi utegnilo biti v naslednjih mesecih posekanih dodatnih 9000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, meni IPAM. Lani je bilo uničenih 10.123 kvadratnih kilometrov (kar je skoraj polovica površine Slovenije). A ne le to, svoj delež k uničevanju pragozda prispeva tudi ilegalno rudarjenje.
Uničujejo pragozd inustrahujejo staroselce
Pred nekaj dnevi je Greenpeace poročal o ilegalnih tolpah rudarjev, ki so samo na ozemljih staroselskih skupnosti opustošili za 80 odstotkov več pragozda v primerjavi z lanskim letom. Po zbranih podatkih so v letošnjih prvih štirih mesecih v teh rezervatih uničili 435 hektarjev gozdnih površin, na celotnem območju brazilske Amazonije pa 880 hektarjev. Na teh odprtih jasah sredi džungle si uredijo prostor za kopanje zlata ali drugih dragih in redkih mineralov. Te tolpe rudarjev pa so odgovorne tudi za več zločinov nad staroselci in za širjenje covida-19 med njimi. Za tem virusom je po nekaj dni starih podatkih zbolelo že več kot 12.000 Indijancev, umrlo pa jih je okoli 500.
Predsednik Bolsonaro si ob tem prizadeva zmanjšati pomen pandemije in ukiniti protikoronske ukrepe. V amazonski pragozd je napotil vojaške enote, uradno za preprečevanje požigov pragozda, dejansko pa za slepitev mednarodne skupnosti in prikrivanje glavnega cilja njegove vlade, ki je gospodarsko izkoriščanje naravnega bogastva Amazonije po tržnih zakonih. Po novem bo vojska odločala, kje in kako bodo lahko ukrepali inšpektorji Brazilskega inštituta za varstvo okolja in obnovljivih naravnih virov (IBAMA), katerega naloga je preprečiti nezakonito vdiranje na ozemlja staroselcev. Temu uradu je že zmanjšal proračun, odslovil dva glavna uradnika in predstavil zakon, ki bo omogočal odpiranje rudnikov zlata v indijanskih rezervatih. To je tragedija, pravijo naravovarstveniki.
