Prvič, napovedane spremembe zakona o javni RTV govorijo o tem, da si hoče politika prilastiti najpomembnejšo neodvisno ustanovo in jo oblikovati po svoji (pokvarjeni) podobi ali pa jo – če ji to ne uspe – uničiti. Če ji načrt uspe, bo povratek v normalnost praktično nemogoč. Si predstavljate, da bi morali namesto javne RTV gledati vsak dan Nova24TV? Katastrofa za duha in pamet… In dali so samo nekaj dni za razmislek… Komu že?

Drugič, nesposobnost oziroma, bolje, nepripravljenost politike za spremembo volilne zakonodaje govori o tem, da bomo še naprej talci političnih strank in njenih večinoma nesposobnih kadrov, namesto da bi s preferenčnim glasom omogočili izvolitev strokovnih in moralno »neoporečnih« predstavnikov ljudstva (in tudi njihov morebitni odpoklic). Tu so vse stranke enake in ne bodo storile nič, da bi se volilni sistem spremenil v korist boljše izbire za državo.

Tretjič, stranke imajo prevelik »osebni« interes, da bi poiskale najboljšo rešitev demografskega sklada, preveč denarja se pretaka v ta namen in slepomišenje DeSUS je največji dokaz, da so prodali dušo in telo SDS, ki jim niti slučajno ne bo prepustila najboljšega dela kolača…

Pravijo, da največ poveš, če si kratek in jedrnat – tak sem poskušal biti, saj mi vest ne bi odpustila, če bi bil v tako kritičnem trenutku tiho. Tiho pa je ali pa se spreneveda predsednik države, ki se o treh omenjenih zadevah noče opredeliti, temveč sem pa tja moralizira in na splošno razpreda o odgovornosti, prsta pa si v krivce za težave ne upa uperiti!

Če dodam samo še dejstvo, da postaja DZ nepotreben, saj so pozicijski sateliti samo glasovalni stroj za SDS, opozicije kot da ni, je torej dovolj razlogov, da se protesti nadaljujejo ne samo do padca te pokvarjene vlade, temveč tudi do za državljane ugodne rešitve zgoraj naštetih treh ključnih vprašanj.

Srečo Knafelc, Krvava Peč