Višji sodniki so razveljavili sodbo 68-letnemu Jožetu Šercerju, ki je septembra predlani v domačih Papežih s puško šibrenico streljal na sosedo Ireno Osvald. Januarja je bil na okrožnem sodišču zaradi poskusa umora obsojen na 15 let zapora, zaradi posesti orožja in kopice streliva pa še na dodatnega pol leta. Enotno zaporno kazen so mu določili na 15 let in štiri mesece. Toda sodba je bila nedavno razveljavljena in sojenje se bo pred istim senatom kot prvič začelo znova. Kot so nam pojasnili na ljubljanskem tožilstvu, 23. julija.

Šercer je 20. septembra predlani zgodaj zjutraj v Papežih v neposredni bližini hrvaške meje sosedo približno dve uri čakal v grmovju, da jo je ujel na poti v službo. Med hojo jo je nenadoma zadelo – takrat se je pognala v beg in se zatekla k hiši na drugi strani meje. Imela je veliko srečo, saj je skupila le lažje poškodbe: ena šibra ji je prebila nadlaket, druga pa na trebuhu pustila tricentimetrsko prasko. Policisti so Šercerja prijeli doma, kjer so našli še dvocevno puško, polavtomatski pištoli in precej streliva, za kar ni imel dovoljenja.

Še vedno čuti posledice

Na sodišču je razložil, da je soseda, po njegovih besedah sicer čudovita ženska, (pre)hitro po smrti moža začela prijateljevati z drugim moškim. Svetoval ji je, naj tega ne počne, a gospa, ki je bila z njim sicer zelo prijazna in mu je tudi kuhala kosila, se za to ni zmenila. Zato jo je, kot je po dogodku razložila policistom, zmerjal s prasico in še čim hujšim, grozil je tudi, da bo oba ustrelil, če se to ne konča.

Šercer se je zagovarjal, da jo je tisto jutro nameraval le prestrašiti, ne pa tudi ustreliti. Če bi jo hotel ustreliti, bi jo, saj je dober strelec, je dejal. Vendar je meril mimo nje, da jo je zadel, pa je bila zgolj nesreča. Toda sodni senat, ki ga je vodila Maja Povhe, mu ni verjel. Če bi jo želel le prestrašiti, je razložila sodnica, bi lahko streljal v zrak. In to sredi belega dne in ne v temi, skrit za grmovjem. Na napad se je pripravljal, saj jo je pred tem zasledoval in ugotavljal njene navade, je še dejala sodnica.

Senat ni podvomil, da je šlo za poskus umora, storjen na zahrbten način, saj je na sosedo čakal dolgo, v temi, s puško. Da je bila zgolj lažje poškodovana, ni pomembno, pomemben je namen napadalca, je ob razglasitvi sodbe še poudarila sodnica. Oškodovanka še vedno čuti posledice napada. Kot je povedal njen pooblaščenec, odvetnik Aljaž Paulin, je prestrašena, dogodek podoživlja, ponoči ne spi, tlačijo jo more. Še posebej pa jo je strah, da bi se Šercer vrnil v domačo vas.

Ponovno o razsodnosti

Na sodbo sta se pritožila tako zagovornik Samo Mirt Kavšek kot tožilstvo, ki je zahtevalo višjo kazen. Višji sodniki so ocenili, da se je okrožno sodišče odločilo za pravo pravno kvalifikacijo: nedvomno je šlo za poskus umora na zahrbten način. So pa menili, da še vedno ni dovolj razčiščena obtoženčeva razsodnost. Glede tega si je okrožno sodišče pomagalo z dvema izvedenkama, za psihiatrijo in za klinično psihologijo. Psihiatrinja je ocenila, da je bila Šercerjeva sposobnost razumevanja in obvladovanja v kritičnem trenutku zmanjšana, a ne bistveno. Klinična psihologinja pa je njegovo ravnanje ocenila kot »egocentrično in impulzivno, česar ni bil sposoben uvideti in še manj nadzorovati«. V usodnih trenutkih ni mogel predvideti možnih posledic. »Ni mogoče govoriti o neprištevnosti, je pa bila pomembno znižana njegova razsodnost,« je izjavila.

Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da je bil (nebistveno zmanjšano) prišteven. Višji sodniki pa so zdaj ocenili, da si mnenji v določenih točkah nasprotujeta in da bi se moral senat bolj opredeliti do ugotovitev klinične psihologinje. Zato so sodbo razveljavili in senatu svetovali, naj na novem sojenju o tem povprašajo novega psihiatričnega izvedenca.