S 1. januarjem 2021 britanski mobilni operaterji ne bodo več smeli kupovati nove opreme pete generacije kitajskega telekomunikacijskega orjaka Huawei, do leta 2027 pa bodo morali iz svojih omrežij odstraniti vse, kar je njegovega. Ta orjaški vladni preobrat je v parlamentu sporočil minister za digitalizacijo Oliver Dowden, čeprav bi bilo politično bolj spodobno, če bi ga sporočil premier Boris Johnson, ki je januarja kot že drugi (konservativni) premier zapored prižgal zeleno luč sodelovanju Huaweia pri rojstvu pete generacije mobilnega omrežja na Otoku.
Slaba novica za lastnike pametnih telefonov
Rdeča luč za Huawei pomeni, da bodo Britanci 5G dobili leto kasneje, kot so pričakovali, in da jih bo to stalo dve milijardi funtov več, kar je predvsem posledica sankcij in političnega pritiska ZDA. Te trdijo, da Huawei predstavlja grožnjo državni varnosti, kar pa korporacija vztrajno zanika. Namesto Johnsona je Dowden rojakom povedal, da to ni bila lahka odločitev, in dodal, da pa je bila prava odločitev za britanska telekomunikacijska omrežja, državno varnost in ekonomijo. Huawei se je odzval z oceno, da je to slaba novica za vsakogar v Britaniji, ki ima pametni telefon. Kitajska Huawei in ZTE sta med desetimi največjimi proizvajalci pametnih telefonov. Precej večji Huawei, ki je leta 2018 za krajši čas celo prehitel Apple in zasedel drugo mesto na svetu, in prav tako ZTE sta oba delno v kitajski državni lasti. Ker ima Huawei vodilno tehnološko vlogo pri nastajanju mobilnega omrežja pete generacije, ima vrsta zahodnih držav varnostne pomisleke. Ameriški kongres je že leta 2012 opozoril, da oba, Huawei in ZTE, predstavljata varnostno grožnjo. Leto kasneje je eden od nekdanjih šefov Cie obtožil Huawei, da vohuni za kitajsko vlado.
Kljub varnostnim pomislekom dvakrat zelena luč
V Veliki Britaniji se je o teh varnostnih pomislekih začelo javno govoriti šele julija 2018, ko se je pojavilo poročilo vlade, v katerem ugotavlja, da ima na voljo samo »zelo omejena zagotovila, da oprema Huaweija za širokopasovno internetno povezavo in mobilno infrastrukturo ne prinaša grožnje državni varnosti«. Kljub temu je aprila 2019 tedanja konservativna premierka Theresa May prižgala zeleno luč za sodelovanje Huaweija pri postavitvi mobilnega omrežja 5G na Otoku. Tako se je odločila, potem ko je državni varnostni svet ocenil, da lahko Huawei sodeluje s tehnološko opremo, ki ni ključna.
Vseeno je Richard Dearlove, nekdanji direktor varnostne službe MI6, dejal, da je ta odločitev vlade šokantna in da prinaša veliko grožnjo britanski varnosti. Vladi je očital, da je dala prednost ekonomskim pred varnostnimi interesi, in ocenil, da bodo lahko Kitajci ne samo prisluškovali Britancem v kriznih časih, ampak rutinsko prestrezali informacije in kradli britanske poslovne skrivnosti. Trumpova administracija je naslednika Mayeve Borisa Johnsona pozivala, naj se ne pogodi s Huaweijem, rekoč, da bo s tem omogočil kitajskim vohunskim službam vstop v Britanijo skozi zadnja vrata.
5G brez Huaweija kot premiership brez Manchester Uniteda?
Na Otoku so bili tako obsedeni z brexitom, da je zanimanje za to temo potonilo in je Johnson konec januarja kljub Trumpovemu pritisku potrdil zeleno luč Mayeve. Njegova vlada je pri tem poudarila, da bo vloga Huaweija omejena in da ne bo imel dostopa do »občutljivih delov omrežja«. Prevladalo je mnenje, da Velika Britanija ne more postaviti omrežja pete generacije brez kitajske tehnologije, pa tudi, da je Huawei precej cenejši od tekmecev. Huawei je odmevno trdil, da bi bila postavitev 5G brez njegove tehnologije in inovacij nekaj podobnega kot angleška nogometna premiership liga brez Manchester Uniteda. Ameriški pritisk ni popustil in je, še posebej zaradi pandemije novega koronavirusa, ki je prišel iz Kitajske, prinesel enega največjih preobratov v zgodovini odločitev britanskih vlad.
