Glavna tema današnjega vrha koalicije je bila ravno predlagana medijska zakonodaja, ki je sprožila nemalo odzivov v domači in tuji javnosti.
Del očitkov je letel ravno na kratek, komaj nekajdnevni rok za javno razpravo, čeprav predlagane zakonske spremembe prinašajo kar nekaj bistvenih posegov v upravljanje in financiranje predvsem Radiotelevizije Slovenije in Slovenske tiskovne agencije (STA). Pivčeva je po srečanju dejala, da ne vidi nobenega razloga, da bi bil rok tako kratek, glede na to, da poteka zadnja seja DZ pred počitnicami. Zato pričakuje, da se bo razprava podaljšala vsaj do jesenske seje. Po njenih besedah tudi "ni bilo partnerja", ki se s podaljšanjem javne razprave ne bi strinjal. Tudi v NSi so tvitnili, da so se zavzeli, da se javna razprava o medijski zakonodaji primerno podaljša in da lahko pripombe in mnenja poda tudi strokovna javnost.
Kot je ocenila Pivčeva, je tri dni premalo časa, da bi predloge vsebinsko pregledali in vključili stroko, zato tudi koalicijski partnerji, ki jim je minister za kulturo Vasko Simoniti rešitve predstavil že pred približno dvema tednoma, danes o vsebini predlogov niso razpravljali. "Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve," je ponovila Pivčeva.
O predlogu sprememb medijske zakonodaje bo sicer v sredo na zahtevo večjega dela opozicije razpravljal parlamentarni odbor za kulturo. Predsedujoča SD Tanja Fajon je na Twitterju danes napovedala, da bodo poslanci SD predlagali sklep, s katerim bodo pozvali k umiku svežnja medijske zakonodaje.
Pojasnila je še, da imajo pripravljen svoj medijski zakon, "usklajen z vsemi deležniki in stroko, ki rešuje vse ključne izzive medijskega prostora". SD je sicer v prejšnji vladi, ki jo je vodil Marjan Šarec, vodila ministrstvo za kulturo.
Novak: Politika v demokracijah stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju
Na predlog sprememb medijske zakonodaje se je danes odzvalo mnogo deležnikov, med njimi so bili tudi prvi odzivi iz vrst evropskih poslancev iz Slovenije. Evropski poslanki Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Irena Joveva (Renew/LMŠ) sta opozorili, da so neodvisni mediji steber demokratične družbe. Novakova se sicer strinja, da so spremembe medijske zakonodaje priporočljive, vendar pričakuje, da se tovrstne zakonodajne spremembe zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko ter brez časovnega pritiska, so sporočili iz njene pisarne.
»Dejstvo je, da sta si politika in novinarstvo večinoma na nasprotnih bregovih, kar je tudi osnovno demokratično načelo delitve oblasti. A v sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju,« je zapisala Novakova.
Vlogi Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA) sta vitalnega pomena za slovensko demokracijo, je poudarila Novakova.
Spomnila je še, da v zavezujočem programu predsedovanja Svetu EU, ki ga je z nemškim in portugalskim predsedstvom podpisala tudi slovenska vlada, v drugi točki piše, da pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije predstavljajo temelj vsake pravne države.
Neodgovorno teptanje podpisanega
»Najmanj neodgovorno bi bilo, če bi vlada Republike Slovenije te besede že čez dober mesec dni od podpisa poteptala s spremembo medijske zakonodaje, ki bi neodvisnost slovenskih medijev zlomila,« je opozorila.
Tudi Joveva je kritična do predlaganih zakonskih novel. "Mislim, da je to steber vsake demokratične družbe," je dejala o neodvisnih medijih.
Po njenem tako STA kot RTVS kot neodvisna medijska javna servisa to upravičujeta in četudi ni vse popolno, je nesprejemljivo, da se na tak način spreminja zakonodaja in da se želi poseči v njihovo delovanje, podrediti njihovo delovanje in financirati medije, ki so blizu vlade, so na Twitterju stranke LMŠ objavili izjavo evropske poslanke.
Ministrstvo za kulturo je minuli teden v nekajdnevno javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o STA, RTV in medijih. Novela zakona o STA med drugim predvideva, da bi štiri od petih nadzornikov STA, ki jih zdaj imenuje DZ z absolutno večino, po novem imenovala kar vlada.
Namesto proračunskih sredstev pa bi STA javno službo financirala iz dela prispevka za RTV. V predlagani noveli tudi ni več določbe, po kateri STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. V prehodni določbi tudi piše, da bo vlada imenovala nove člane nadzornega sveta že v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
