Gre za prelomnico v odnosih med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, čeprav hrvaških predstavnikov v ponedeljek ni bilo v Trstu, poudarja.
Romac izpostavlja, da je Narodni dom v Trstu simbol slovenskega in hrvaškega trpljenja v času italijanskega fašizma, njegova predaja slovenski manjšini pa je rezultat diplomatskih prizadevanj, ki so trajala več deset let.
»Ključni dogodek, ki je neposredno pripeljal do vrnitve Narodnega doma, se je zgodil leta 2017. Italija se je takrat potegovala za sedež Evropske agencije za zdravila (EMA), ki se je zaradi brexita selila iz Londona. Takratni vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je dosegel dogovor s svojim italijanskim kolegom Angelinom Alfanom, v katerem se je obvezal podpreti italijansko kandidaturo za EMA v zameno za vrnitev Narodnega doma, najkasneje do julija 2020«, piše Romac.
»Povedano z drugimi besedami, vrnitev Narodnega doma je rezultat diplomatske kupčije Ljubljane in Rima, v tej transakciji pa ni več bilo prostora za Hrvate, čeprav je Narodni dom tudi neločljivi del hrvaške zgodovine in zgodovine Hrvatov v Trstu, ravno tako kot je del hrvaške zgodovine spomenik bazoviškim junakom, pred katerim se je Mattarella v ponedeljek poklonil,« dodaja komentator.
Sklene, da vrnitev Narodnega doma ter venci bazoviškim junakom in žrtvam fojb, »predstavljajo prelomnico v mukotrpnem procesu sprave Italijanov, Slovencev in Hrvatov, čeprav predstavnikov Hrvaške, žal, v ponedeljek ni bilo v Trstu in Bazovici«.
